1 / 46

POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI

POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI. Podiplomski študij psihologije. Merjenje in pomen inteligentnosti. Pregled vsebine. Merjenje inteligentnosti Razlike v inteligentnosti Stopnje inteligentnosti Inteligentnosti onstran IQ Emocionalna Socialna Moralna

Download Presentation

POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI Podiplomski študij psihologije

  2. Merjenje in pomen inteligentnosti

  3. Pregled vsebine • Merjenje inteligentnosti • Razlike v inteligentnosti • Stopnje inteligentnosti • Inteligentnosti onstran IQ • Emocionalna • Socialna • Moralna • Inteligentnost v življenju • Inteligentnost kot prediktor • Umetna inteligentnost

  4. Merjenje inteligentnosti • Testno (psihometrično) • binetariji (IQ) • verbalno, neverbalno • g-faktor (PM…) • multidimenzionalno (WB, WAIS, WISC…) • baterije sposobnosti • multipli faktorji • Netestno • fiziološki kazalci (RČ, EEG, PET, MRI…) • Ocene, dosežki…

  5. Inteligentnostni testi • Binetariji • Binet & Simon (1905) • Terman in sod. (1916) : Stanford-Binet • Skupinski testi • Yerkes (1917): Army Alpha, Army Beta • Besedni, nebesedni • Testi g-faktorja • Raven: Progresivne matrice • Testi skupinskih faktorjev • Klinični testi • Wechsler (WB, WAIS, WISC...) • Pregledni (presejalni) testi • Množica novejših testov • Netestno merjenje inteligentnosti • reakcijski časi • evocirani potenciali

  6. Razpon inteligentnosti 68% of the population come within one standard deviation of the mean, and 95% within two standard deviations

  7. Razlike v inteligentnosti • Medosebne razlike • Skupinske razlike • Starost (ekstenzivno v poglavju o razvoju osebnosti) • generacije (Flynnov učinek) • spol • SES • kultura • etnične in rasne skupine 1932 1997

  8. Najgloblje učne težave Hude učne težave Zmerne učne težave Blage učne težave Nizko normalen Normalen Visoko normalen Genialen <20 20-34 35-49 50-69 70-89 90-109 110-129 130+  Kategorije inteligentnosti (IQ) Po Stanford-Binet: nad 140 genij, 120 - 139 zelo nadpovprečen, 110 - 119 nadpovprečen, 90 - 109 povprečen, 80 . 89 slabši od povprečja, 70 - 79 omejen, 50 - 69 zaostal, 25 - 49 imbecilen, do 24 idiot.

  9. Nizka inteligentnost • Stopnje • Mentalna prizadetost • biološki dejavniki (25%) • med drugim na račun Downovega sindroma, PKU, fragilnega X-sindroma

  10. Razlike med spoloma • Razlike v skupinskih faktorjih • Ž: • razumevanje pojmov (V) • besedišče (W) • M: • razumevanje prostorskih odnosov (S) • mehanski odnosi

  11. Arthur Jensen (1968, 1969) učenec Symondsa in Eysencka, sklicevanje na Burta študije razlik med rasnimi skupinami Rezultati študij nivo I (asociativno učenje) - ni razlik nivo II (konceptualno učenje) - so razlike belci, črnci, Judje, Japonci teh razlik ne zmanjšajo niti kulturno prilagojeni testi (“testi so barvno slepi”) Hereditarno tolmačenje rasnih razlik v inteligentnosti 80/20 Spor, ki še traja Herrnstein & Murray (1994) “Bell curve debate” Vmeša se APA (APA Task Force Razlike so nedvomne in to tudi pri povsem nepristranih testih Vzrokov za te razlike ni mogoče definitivno označiti, ni jasno, koliko so vpleteni genski in koliko miljejski dejavniki – po vsej verjetnosti eni in drugi “that there indeed was a huge gap between whites and blacks in measured IQ, that the tests were not in any way biased, but the cause was still unknown” Medrasne razlike in zvonasta krivulja - hereditarni in miljejski pogled

  12. Country City Mean IQ Holland Amsterdam 109.4 Germany Hamburg 109.3 Poland Warsaw 108.3 Sweden Stockholm 105.8 Yugoslavia Zagreb 105.7 Italy Rome 103.8 Austria Vienna 103.5 Switzerland Zurich 102.8 Portugal Lisbon 102.6 Great Britain London 102.0 Norway Oslo 101.8 Denmark Copenhagen 100.7 Hungary Budapest 100.5 Czechoslovakia Bratislava 100.4 Spain Madrid 100.3 Belgium Brussels 99.7 Greece Athens 99.4 Ireland Dublin 99.2 Finland Helsinki 98.1 Bulgaria Sofia 96.3 France Paris 96.1 IQ v različnih državah (1) • Nekaj vprašanj in odgovorov • Je rasa dovolj dobro definiran pojem? • Rase se predvsem kulturno razlikujejo (?) – kaj bi k temu rekli biologi? • Razlike v IQ korelirajo z razlikami v socioekonomskem standardu • Vendar: razlike med rasami ne korelirajo vedno z razlikami v SES in kulturi • Če je inteligentnost močno dedljiva, to seveda še ne pomeni, da so tudi skupinske razlike v inteligentnosti dedno pogojene • Vendar so druge razlage še manj dokazane in prepričljive • Očitno je del razlik kulturno pogojen, toda to ne more veljati za razlike med skupinami, kjer miljejsko omejevalni faktorji ne delujejo (npr. zakaj razlike ostanejo kljub temu, da gre za enake ali celo boljše pogoje?) From V. Buj, Person. & Individ. Diff., Vol. 2, pp. 168 to 169, 1981 Subjects >16 yrs. old tested on the Cattell Culture Fair Test 3 (16 SD), standardized in the USA (IQ=100).

  13. IQ v različnih državah (2)

  14. Emocionalna inteligentnost • Daniel Goleman (1995) • 1/3 IQ, 2/3 ? • vključitev emocionalnih, motivacijskih in drugih potez ter spretnosti • Aristotel in samuraj • ključna človeška spretnost • niti inteligentnost, niti emocionalna • združuje značilnosti, ki so podlaga učinkovitemu delovanju v socialnih situacijah • povezava razuma in čustev • učinkovitost v odnosih z drugimi • identificiranje, razumevanje in upravljanje lastnih emocij

  15. Vrste modelov EI kot sposobnost zmožnost prepoznati emocije in z njihovo pomočjo reševati probleme vključenost osebnostnih potez Goleman (1995) zavzetost, samokontrola, empatija, vztrajnost, motivacija, značaj poznavanje emocij urejanje emocij motiviranje samega sebe prepoznavanje emocij pri drugih urejanje odnosov z drugimi Mayer & Salovey (1997) zaznavanje in izražanje emocij asimiliranje emocij v kognitivno delovanje (npr. kot pomoč pri spominjanju) razumevanje in presojanje z upoštevanjem emocij (v odnosih z drugimi) reguliranje emocij pri sebi in drugih, upoštevanje, nadziranje emocij Bar-on (1997) EI splet nekognitivnih zmožnosti, kompetenc in spretnosti, ki vplivajo na posameznikov uspeh pri kosanju z okoljem intrapersonalne in interpersonalne spretnosti (samozavedanje, samospoštovanje, odnosi, empatija) prilagodljivost (testiranje realnosti) ravnanje s stresom (kontrola impulzov, odpornost) splošno razpoloženje (optimizem, sreča) Emocionalna inteligentnost - teorije

  16. Semafor obvladovanja čustvenih vzgibov • Sokrat, Aristotel in koan o nebesih in peklu • zadrži se, pomiri se in pomisli, preden se odločiš za dejanje • spregovori o problemu, povej, kako se počutiš • postavi si pozitiven cilj • pretehtaj več rešitev • razmisli o posledicah dejanja • ukrepaj in izpelji najboljši načrt

  17. Čustvena inteligentnost (Goleman, 1995, 1997) - samospoznavanje • samozavest: opazovanje sebe in prepoznavanje svojih čustev; širjenje besednjaka za poimenovanje čustev; poznavanje odnosa med mislimi, občutki in odzivanji • osebno odločanje: pretresanje svojih dejanj in ugotavljanje njihovih posledic; zavest o tem, ali nas k dejanju spodbuja misel ali občutek; upoštevanje vpogledov pri zadevah, kot sta spolnost in mamila • obvladovanje občutkov: pozorno spremljanje --pogovora s sabo-- in odkrivanje negativnih sporočil, kot so notranja odpovedovanja; spoznavanje, kaj se skriva za občutkom (na primer prizadetost kot vzrok za jezo); odkrivanje načinov za obvladovanje strahu, anksioznosti, jeze in žalosti • uravnavanje stresa: zavest o tem, koliko pomeni vaja; obujanje predstav pod nadzorom; sprostitvene metode • empatija: razumevanje občutkov in skrbi drugih ter upoštevanje njihovih stališč; odobravanje različnosti in občutkov drugih do določenih stvari • sporazumevanje: jasno opisovanje občutkov; osvajanje spretnosti dobrega poslušalca in izpraševalca; razlikovanje med dejanjem in besedo drugega in naše odzivanje nanje ter sodbe o njih; sporočanje v prvi osebi (--jaz--) namesto grajanja drugih • razkrivanje sebe: cenjenje odprtosti in vzpostavljanje zaupanja v medosebnem odnosu; zavedanje o tem, kdaj je primerno tvegati in govoriti o osebnih občutkih • vpogled: prepoznavanje vzorcev v svojem čustvenem življenju in odzivov nanje; prepoznavanje podobnih vzorcev pri dru- • priznavanje sebe: osebni ponos in pozitivno gledanje nase; priznavanje osebnih zmogljivosti in slabosti; sposobnost, da se smejemo sebi • osebna odgovornost: sprejemanje odgovornosti; predvidevanje posledic svojih odločitev in dejanj, priznavanje svojih občutkov in razpoloženj, izpolnjevanje obveznosti (na primer študijskih) • odločnost: opisovanje svojih skrbi in občutkov brez jeze ali ravnodušnosti • vključevanje v skupinsko razgibanost: sodelovanje, zavedanje trenutka, kdaj in kako prevzeti vodstvo in kdaj samo slediti drugim • reševanje sporov: iskanje načinov, kako se pošteno spopasti z vrstniki, s starši in učitelji; način --zmagovalec proti zmagovalcu-- kot model za pogajalsko poravnavanje spora

  18. Čustvene spretnosti Spoznavne spretnosti Vedenjske spretnosti prepoznavanje in poimenovanje občutkov - izražanje občutkov ocena intenzivnosti občutkov obvladovanje občutkov - odlaganje zadovoljitve nadziranje dražljajev omejevanje stresa razlikovanje med čustvi in dejanji pogovor s sabo: notranji dialog kot način za obravnavanje vprašanja ali izziva ali za opravičevanje svojega vedenja prepoznavanje in razlaganje socialnih znamenj: na primer prepoznavanje družbenih vplivov na vedenje in dojemanje sebe s stališča širše skupnosti upoštevanje postopnega reševanja problemov in odločanja: na primer nadziranje dražljajev, določanje ciljev, pretresanje več možnih dejanj, predvidevanje posledic razumevanje stališč drugih spoštovanje veljavnih pravil vedenja (kakšno je in kakšno ni sprejemljivo vedenje) pozitiven odnos do življenja samozavest: na primer razvijanje resničnih pričakovanj o sebi nebesedne: sporočanje s pogledi, izrazi na obrazu, barvo glasu, kretnjami in drugo besedne: postavljanje jasnih zahtev, učinkovito ugovarjanje kritiki, upiranje negativnim vplivom, upoštevanje drugih, pomoč drugim, vključevanje v pozitivne skupine vrstnikov Čustvena inteligentnost (Goleman, 1995, 1997) - osebnostne spretnosti

  19. Merski pristopi samoocenjevanje problemi z veljavnostjo, objektivnostjo in zanesljivostjo zgodbe identifikacija emocij v prebranem gradivu stavki isto kot zgoraj npr. “nekoga sem želel udariti”: ocena emocij na 7 stopenjski lestvici (veselje, žalost, jeza, strah, ljubezen…) Drugo npr. emocionalni izrazi MEIS (Multifactor EI Scale, Mayer in sod., 1997) ECI (Emotional Competence Inventory, Boyatzis & Goleman, 1998) EQ-i (Emotional Quotient Inventory, Bar-on, 1997) WPQ - EI (Work Profile Questionnaire) Emocionalna inteligentnost - merjenje

  20. Emocionalna inteligentnost – nekaj referenc • Bar-On, R. (1997). Emotional Quotient Inventory (EQ-i): Technical manual. Toronto, Canada: Multi-Health Systems. • Bar-On, R. (2000). Emotional and social intelligence: Insights from the Emotional Quotient Inventory (EQ-i). In R. Bar-On and J.D.A. Parker (Eds.), Handbook of Emotional Intelligence. San Francisco: Jossey-Bass. • Bar-On, R., & Parker, J.D.A. (2000). Emotional Quotient Inventory: Youth Version (EQ-i:YV): Technical manual. Toronto, Canada: Multi-Health Systems. • George, J. M. (2000). Emotions and Leadership: The role of emotional intelligence. Human Relations, 53(8), 1027-1055. • Goleman, D. (1998b). What makes a leader? Harvard Business Review, November-December. • Goleman, D. (2000b). Leadership that gets results. Harvard Business Review, March-April. • Mayer, J. D. & Salovey, P. (1995). Emotional intelligence and the construction and regulation of feelings. Applied & Preventive Psychology, 4, 197-208. • Mayer, J. D., Caruso, D. & Salovey, P. (2000). Selecting a measure of emotional intelligence: The case for ability scales. In R. Bar-On & J.D.A. Parker (Eds.), The Handbook of Emotional Intelligence. New York: Jossey-Bass. • Mayer, J. D., Caruso, D., & Salovey, P. (1999). Emotional intelligence meets traditional standards for an intelligence. Intelligence, 27, pp.267-298. • Mayer, J.D., & Geher, G. (1996). Emotional Intelligence and the identification of emotion. Intelligence, 22, 89-113. • Mayer, J.D., & Salovey, P. (1997). What is Emotional Intelligence? In P. Salovey & D.J. Sluyter (Eds.) Emotional Development and Emotional Intelligence. New York: Basic Books. • Mayer, J.D., Salovey, P., & Caruso, D. (2000). Competing models of emotional intelligence. In Robert J. Sternberg (Ed.), Handbook of intelligence (2nd ed.). Cambridge, U.K.: Cambridge University Press. • Mayer, J.D., Salovey, P., & Caruso, D.(2000). Emotional intelligence as Zeitgeist, as personality, and as a mental ability. In R. Bar-On & J.D.A. Parker (Eds.), The Handbook of Emotional Intelligence. New York: Jossey-Bass. • Mayer, J.D.,& Salovey, P. (1993). The Intelligence of Emotional Intelligence.  Intelligence, 17, 433-442. • Mehrabian, A. (2000). Beyond IQ: Broad-based measurement of individual success potential or "emotional intelligence." Genetic, Social, & General Psychology Monographs, 126(2), 133-239. • Salovey, P. & Mayer, J. D. (1990). Emotional intelligence. Imagination, Cognition and Personality, 9(3), 185-211.

  21. Socialna inteligentnost in SQ • Van Sloan - SQ • Socialna inteligentnost • vpliv inteligentnosti (umska inteligentnost) • vpliv emocionalne inteligentnosti • Merski instrument: 2347 SQ (Sloan) SQ = f (IQ, EQ)

  22. 1/3 + 1/3 +1/3 • 1/3 IQ • med spoloma ni razlik (?) • 1/3 EQ, SQ • ženske više kot moški (2437 SQ: 103/96) • 1/3 AQ (“adversity quotient” - ambicije) (Sloan, JOBS) • moški više kot ženske (103/97) • ženske pripisujejo neuspeh sposobnostim, moški motivaciji (Dweck, Stoltz) • so EQ, SQ in AQ ločeni? • Sloan meni, da je AQ del EQ (približno 1/2) DANIEL GOLEMAN: "An analysis of emotional intelligence in thousands of men and women found that women, on average, are more aware of their emotions, show more empathy, and are more adept interpersonally.“ "Men, on the other hand are more self-confident and optimistic, adapt more easily, and handle stress better." CAROL DWECK “...early on, teachers influence girls to attribute failures to their lack of ability, while boys are taught to attribute failure to a lack of motivation - a far more temporary and adjustable cause."

  23. Moralna inteligentnost • Lawrence Kohlberg - moralno presojanje • Robert Coles (1997) • ne le znanje morale, temveč odločenost, da se moralno ravna • vzgoja vesti • Aaron Hass (1998) • jačanje (kultiviranje)moralnega jaza • Neodvisnost od umske inteligentnosti • morda celo rahlo negativna korelacija? • Kaj pomeni vrhunski intelekt ob moralni nezrelosti? "Moral intelligence means how we behave. It’s moral behavior tested by life, lived out in the course of our everyday experience.“ Moral Intelligence is the ability to distinguish between right and wrong. Broadly conceived, moral intelligence represents the ability to make sound decisions that benefit not only yourself, but others around you (Coles, 1997; Hass, 1998).

  24. Inteligentnost v življenju • Kaj napoveduje inteligentnost? • Paradoks inteligentnosti • inteligentnost pomeni evolucijsko prednost • inteligentnost ne vpliva na uspešnost v življenju (???) • Drugi zaključek je povsem napačen • Kdaj je inteligentnost dober prediktor? • Kdaj je inteligentnost slab prediktor?

  25. Inteligentnost je prediktor • Inteligentnost bolj kot katerikoli drug dejavnik napoveduje uspešnost v življenju • šolska uspešnost • kreativni dosežki • napredovanje v službi • dobro počutje, zdravje, psihične motnje, odvisnosti, nagnjenost k nezgodam • delinkventnost, kriminalnost • zanemarjanje otrok • družinski problemi • revščina

  26. IQ in življenje

  27. Šolska uspešnost • Primary school 0.6-0.7  • Secondary school 0.5-0.6 • College 0.4-0.5  • Post-graduate 0.3-0.4 • POMNI: korelacija učnega uspeha z inteligentnostjo z višjo stopnjo šolanja upada, stopnja inteligentnosti pa narašča • selekcija in ožji razpon inteligentnosti (korelacijski oblak se spremeni) • pri učnem uspehu postajajo pomembne tudi druge lastnosti • Figures from US. terminology revised for UK: from Atkinson et al (1993) IQ narašča korelacija z IQ upada

  28. Inteligentnost ni prediktor • Inteligentnost slabše napoveduje posamezne dosežke in dosežke na kratek rok • toda na istem področju dobro napoveduje povprečne in dolgoročne dosežke • problem je torej v (ne)zanesljivosti kriterijev • Inteligentnost je razmeroma malo povezana z neintelektualnimi vidiki osebnosti

  29. Inteligentnost in poklic

  30. Inteligentnost in druge osebnostne lastnosti • Ni povezave z lastnostmi temperamenta in značajskimi lastnostmi • včasih nizka negativna povezanost z močjo nadjaza (vestnostjo) • Določene korelacije s kognitivnimi stili in potezami • npr. miselna togost, dogmatizem, odprtost • Kristalizirana inteligentnost korelira z odprtostjo (visok O pomeni več interesa za izobraževanje) • Močnejša povezanost z ustvarjalnostjo

  31. Umetna inteligentnost • Kaj je UI (AI)? • Kratek historiat • Področja • Koristi • Perspektive

  32. Kaj je UI? • Je teorija o spoznanjih, ki naj računalnikom omogočijo inteligentno obnašanje. • UI je veja računalništva, ki obravnava programiranje računalnikov, ki naj bi opravljali naloge, za katere je pri človeku potrebna inteligentnost. • UI proučuje mentalne zmožnosti s pomočjo uporabe računalniških modelov...Njen predmet je razum, pojmovan kot sistem, ki predeluje informacije. • UI proučuje reprezentacije znanja in njihovo uporabo v jeziku, mišljenju, učenju in reševanju problemov It is the science and engineering of making intelligent machines, especially intelligent computer programs (McCarthy, 2001)

  33. Kratek historiat UI • Algebra (Boole), kibernetika (Wiener), sistemska teorija (von Bertalanffy; Gödel), teorija iger (von Neumann), informacijska teorija (Shannon), računalništvo • Turing in Turingov test • Newell & Simon (Logic Theorist, 1955; General Problem Solver, 1957) • McCarthy, MIT (Minsky, Marr) • dve smeri UI • simulacija možganskega delovanja (človek - stroj) • samostojna UI (stroj; stroj - človek) Kurt Gödel Claude E. Shannon Ludwig von Bertalanffy Johann von Neumann Marvin Minsky

  34. Časovnica UI

  35. Področja, koristi, perspektive • Nevronske mreže • Reševanje problemov • logični problemi (SHRDLU) • šah • ekspertni sistemi • okvirji (Minsky) • reprezentacije znanja • Praktični problemi • gospodarstvo, zdravstvo, vojska (zalivska vojna) ... • Eliza (psihol, psihiatr) • prednosti (se večajo) • pomanjkljivosti (se ožijo) • npr. stroji, ki se učijo

  36. Ekspertni sistemi - logika • Baza znanja • reprezentacije znanja, okvirji • Cilji • Pravila in presojanje alternativ • atributi odločanja • kriteriji odločanja • razvrščanje odločitev • izhodi (v skladu s ciljem) • Struktura odločitev • odločitveni diagram, drevo • Komunikacija z uporabnikom npr. odločanje o nakupu avtomobila, o slogu vodenja...

  37. Ekspertni sistemi - primer AI, AII - avtokratsko CI, CII - konsultativno GI, GII - demokratsko

  38. Ekspertni sistemi - primer nakup ali leasing računalniške tehnologije?

  39. Živi in neživi sistemi • Humberto Maturana & Francisco Varela • teorija avtopoeze • tako živi kot neživi sistemi so strukturirani in organizirani • samo živi sistemi so organizirani tako, da sami vzdržujejo svojo strukturo (jo ustvarjajo iz komponent) • ti sistemi so avtopoetski • je možno umetno ustvariti avtopoetski sistem? “Living systems (like all composite unities) exhibit both organization and structure (cf. the preceding section). The mere presence of organization and structure cannot therefore distinguish living systems from other systems. Maturana and Varela's insight was that living systems are peculiar in the sense that their organization is such as to facilitate their structure being continuously maintained. This structure is constantly being 'regenerated' through the production of new components. In other words the living system is a living system because it produces itself via production of its own components. More specifically, the living system is a composite unity whose components constitute it via interwoven processes which generate the components themselves.”

  40. Reference • Binet, A., and T. Simon. (1916). The Development of Intelligence in Children. Baltimore: Williams and Wilkins. (Originally published in 1905.) • Carpenter, P. A., M. A. Just, and P. Shell. (1990). What one intelligence test measures: a theoretical account of the processing in the Raven Progressive Matrices Test. Psychological Review 97:404-431. • Carroll, J. B. (1993). Human Cognitive Abilities: A Survey of Factor-Analytic Studies. New York: Cambridge University Press. • Deary, I. J., and C. Stough. (1996). Intelligence and inspection time: achievements, prospects, and problems. American Psychologist 51(6):599-608. • Estes, W. F. (1970). Learning Theory and Mental Development. New York: Academic Press. • Galton, F. (1883). Inquiry into Human Faculty and its Development. London: Macmillan. • Gardner, H. (1983). Frames of Mind: The Theory of Multiple Intelligences. New York: Basic. • Gardner, H. (1995). Reflections on multiple intelligences: myths and messages. Phi Delta Kappan 77:200-203, 206 - 209. • Goleman, D. (1995). Emotional Intelligence. New York: Bantam. • Haier, R. J., K. H. Nuechterlein, E. Hazlett, J. C. Wu, J. Pack, H. L. Browning, and M. S. Buchsbaum. (1988). Cortical glucose metabolic rate correlates of abstract reasoning and attention studied with positron emission tomography. Intelligence 12:199-217. • Haier, R. J., B. Siegel, C. Tang, L. Abel, and M. S. Buchsbaum. (1992). Intelligence and changes in regional cerebral glucose metabolic rate following learning. Intelligence 16:415-426. • Hunt, E. (1974). Quote the raven? Nevermore! In L. W. Gregg, Ed., Knowledge and Cognition. Hillsdale, NJ: Erlbaum, pp. 129-157. • Hunt, E., N. Frost, and C. Lunneborg. (1973). Individual differences in cognition: a new approach to intelligence. In G. Bower, Ed., The Psychology of Learning and Motivation, vol. 7. New York: Academic Press, pp. 87-122.

  41. Reference, nadaljevanje • "Intelligence and its measurement": A symposium. (1921). Journal of Educational Psychology 12:123-147, 195 - 216, 271 - 275. • Nickerson, R. S. (1994). The teaching of thinking and problem solving. In R. J. Sternberg, Ed., Thinking and Problem Solving. San Diego: Academic Press, pp. 409-449. • Posner, M. I., and R. F. Mitchell. (1967). Chronometric analysis of classification. Psychological Review 74:392-409. • Salovey, P., and J. D. Mayer. (1990). Emotional intelligence. Imagination, Cognition, and Personality 9:185-211. • Spearman, C. (1923). The Nature of "Intelligence" and the Principles of Cognition. 2nd ed. London: Macmillan. (1923 edition reprinted in 1973 by Arno Press, New York.) • Spearman, C. (1927). The Abilities of Man. London: Macmillan. • Sternberg, R. J. (1977). Intelligence, Information Processing, and Analogical Reasoning: The Componential Analysis of Human Abilities. Hillsdale, NJ: Erlbaum. • Sternberg, R. J. (1985). Beyond IQ: A Triarchic Theory of Human Intelligence. New York: Cambridge University Press. • Sternberg, R. J. (1990). Metaphors of Mind: Conceptions of the Nature of Intelligence. New York: Cambridge University Press. • Sternberg, R. J. (1993). Sternberg Triarchic Abilities Test. Unpublished test. • Sternberg, R. J., and D. K. Detterman, Eds. (1986). What is Intelligence? Contemporary Viewpoints on its Nature and Definition. Norwood, NJ: Ablex. • Sternberg, R. J., R. K. Wagner, W. M. Williams, and J. A. Horvath. (1995). Testing common sense. American Psychologist 50(11):912-927. • Thurstone, L. L. (1938). Primary mental abilities. Psychometric Monographs 1. • Vernon, P. A., and M. Mori. (1992). Intelligence, reaction times, and peripheral nerve conduction velocity. Intelligence 8:273-288. • Wickett, J. C., and P. A. Vernon. (1994). Peripheral nerve conduction velocity, reaction time, and intelligence: an attempt to replicate Vernon and Mori. Intelligence 18:127-132 .

  42. Reference Galton, F. (1865). Hereditary talent and character.Macmillan's Magazine, 23, 157-166, 318-327. Spearman, C. (1904). "General intelligence," objectively determined and measured.American Journal of Psychology, 15, 201-293. Dickens, W. T., & Flynn, J. R. (2001). Heritability estimates versus large environmental effects: The IQ paradox resolved.Psychological Review, 108, 346-369. Gould, S. J. (1996). The real error of Cyril Burt: Factor analysis and the reification of intelligence. In S. J. Gould, The mismeasure of man (pp. 264-350). New York: Norton. Sternberg, R. J., & Wagner, R. K. (1993). The g-ocentric view of intelligence and job performance is wrong. Current Directions in Psychological Science, 2, 1-4. Howe, M. J. A., Davidson, J. W., & Sloboda, J. A. (1998). Innate talents: Reality or myth?Behavioral and Brain Sciences, 21, 399-442. Neisser, U., Boodoo, G., Bouchard, T. J., Jr., Boykin, A. W., Brody, N., Ceci, S. J., Halpern, D. F., Loehlin, J. C., Perloff, R., Sternberg, R. J., & Urbina, S. (1996). Intelligence: Knowns and unknowns. American Psychologist, 51, 77-101. Jensen, A. R. (1999). Précis of The g factor: The science of mental ability.Psycoloquy, 10(023). Carroll, J. B. (1997). Psychometrics, intelligence, and public perception. Intelligence, 24, 25-52. Deary, I. J., & Stough, C. (1996). Intelligence and inspection time: Achievements, prospects, and problems. American Psychologist, 51, 599-608. Acton, G. S., & Schroeder, D. H. (2001). Sensory discrimination as related to general intelligence.Intelligence, 29, 263-271. Duncan, J., Rüdiger, J. S., Kolodny, J., Bor, D., Herzog, H., Ahmed, A., Newell, F. N., & Emslie, H. (2000). A neural basis for general intelligence. Science, 289, 457-460. Ree, M. J., & Earles, J. A. (1992). Intelligence is the best predictor of job performance. Current Directions in Psychological Science, 1, 86-89. Urbach, P. (1974). Progress and degeneration in the 'IQ debate.' British Journal for the Philosophy of Science, 25, 99-135, 235-259.

  43. Reference Brody, N. 1992. Intelligence. Second Edition. New York: Academic Press. Cahan, S., and N. Cohen. 1989. Age versus schooling effects on intelligence development. Child Development 60:1239-1249. Campbell, F. A., and C. T. Ramey. 1994. Effects of early intervention on intellectual and academic achievement: a follow-up study of children from low-income families. Child Development 65:684-698. Carpenter, P. A., M. A. Just and P. Shell. 1990. What one intelligence test measures: a theoretical account of the processing in the Raven Progressive Matrices Test. Psychological Review 97:404-431. Ceci, S. J. 1996. On Intelligence: A Bioecological Treatise on Intellectual Development. Expanded edition. Cambridge, Mass: Harvard University Press. Cronbach, L. J. 1970. Essentials of Psychological Testing. New York: Harper and Row. Flynn, J. R. 1984. The mean IQ of Americans: massive gains. Psychological Bulletin 95:29-51. Flynn, J. R. 1987. Massive IQ gains in 14 nations: what IQ tests really measure. Psychological Bulletin 101:171-191. Flynn, J. R. 1994. IQ gains over time. In R. J. Sternberg (ed.). Encyclopedia of Human Intelligence. New York: MacMillan, pp. 617-623. Lynn, R. 1990. The role of nutrition in secular increases in intelligence. Personality and Individual Differences 11:273-285. Maturana, H., Varela, F., 1980. Autopoiesis and Cognition: The realization of the Living. Boston Studies of the Philosophy of Science, V 42. Dordrecht: D. Reidel. Maturana, H., & Varela, F. J. (1998). The tree of knowledge: The biological roots of human understanding. Shambhala Publications.

  44. Reference Obširno o umetni inteligentnosti: Russell, S. & Norvig, P. (1995 in novejše). Artificial intelligence: A modern approach. Prentice Hall. Nilsson, N. J. (1998). Artificial intelligence: A new synthesis. Morgan Kaufmann. Dreyfus, H. L. & Dreyfus, S. E. (1988). Making a mind versus modeling the brain: Artificial intelligence back at a branchpoint.(In S. Graubard (Ed.), The artificial intelligence debate. Cambridge, MA: MIT Press.) McCarthy, J. (1977). Epistemological problems in artificial intelligence. In Proceedings of the Fifth International Joint Conference on Artificial Intelligence (IJCAI-77), Cambridge, Massachusetts. IJCAII. Minsky, M. L. (1975). A framework for representing knowledge. In Winston, P. H., editor, The Psychology of Computer Vision, pages 211-277. McGraw-Hill, New York. Searle, J. R. (1980). Minds, brains, and programs. The Behavioral and Brain Sciences, 3, 417-424. Turing, A. M. (1950). Computing machinery and intelligence. Mind, 59, 433-460.

  45. Internet Intelligence http://www.tjhsst.edu/Psych/ch11/11.htm - An Introductory, interactive guide to intelligence and personality assessment. 2.     http://www.sciam.com/specialissues/1198intelligence/1198gottfred.html#link2 - chapter defending G as a measure of general intelligence. 3.     http://eqi.org/index.htm - good site on emotional intelligence 4.     http://www.eiconsortium.org/ - EQ consortium and summary of research 5.     http://www.connected.org/learn/school.html - emotional intelligence in schools 6.     http://www.vanguard.edu/psychology/webintelligence.html - good web portal to info on intelligence 7.     http://www.surfaquarium.com/im.htm - site on multiple intelligences 8.     http://www.theatlantic.com/issues/99feb/intel.htm - Atlantic Monthly article by Howard Gardner on intelligence. 9.     AI: http://www.cs.berkeley.edu/~russell/competing.html http://archive.comlab.ox.ac.uk/comp/ai.html Assessment http://www.queendom.com/emotionaliq.html - online emotional intelligence test 11.  http://www.queendom.com/iq2.html - online intelligence test 12.  http://home8.swipnet.se/~w-80790/Index.htm - interesting site on the estimated intelligence of famous geniuses 13.  http://www.indiana.edu/~intell/map.html - an interactive map on intelligence theory, assessment and its development over time. Eugenics http://www.eugenics.net - It’s still happening today! Eugenics as a vehicle for academic/scientific racism. Sad but true. 15.  http://www.skeptic.com/03.3.fm-sternberg-interview.html - article by Robert Sternberg in response to the controversial book “The Bell Curve” http://www.prospect.org/print/V6/20/gardner-h.html - article by Howard Gardner on “The Bell Curve” http://www.newswire.ca/releases/November1999/02/c0714.html a copy of the news release and a good timeline of events in Alberta. http://www.ferris.edu/htmls/othersrv/isar/homepage.htm - here's one of the better pages on eugenics. This institute studies/monitors academic racism. It's still alive and well, by the way. Philip Rushton, mentioned on the first page, is teaching at the U of Western Ontario. Scary stuff.

More Related