ZGODOVINA RAČUNALNIŠTVA

1. ZGODOVINA RAČUNALNIŠTVA

2. Začetki računanja Kje so korenine računanja in računalništva težko rečemo, zagotovo pa segajo v čas ko je štetje in računanje bilo šele v razvoju. Človek si je števila predstavljal z prsti na rokah, kamenčki, školjkami. Prve sledi računskih zapisov so od Sumerske civilizacije 4000-1200 let p.n.š. v obliki glinene ploščice zapisi trgovske izmenjave.

3. Stonehenge Eden starejših pripomočkov za štetje dni je Stonehenge, ki so ga postavili okrog leta 2800 p.n.š.. Z njimi je bilo moč izdelati enostaven koledar.

4. Abak, abakus Približno leta 3000 p.n.š. so v Babilonu iznašli abakus, prvo pravo računalo v zgodovini človeštva. Kitajci so okrog leta 1100 p.n.š. razvili suan-pan (podoben abakusu) ki se je zaradi razvejanih trgovskih poti razširil po vsem svetu. Abakus se uporablja še danes, ker je zelo enostaven za izdelavo in uporabo. http://www.tux.org/~bagleyd/java/AbacusAppJS.html

5. John Napier Naslednjih dva tisoč let se na področju strojnega računanja ni zgodilo nič pretresljivega. Nekje okrog leta 1614 je škotski matematik John Napier ugotovil kaj so logaritmi in izdelal prve računske tablice.

6. Logaritmsko računalo Le slabih deset let pozneje je Anglež William Oughtred uporabil Napierjeve logaritme pri svojem izumu: logaritmsko računalo (1622). Logaritmsko računalo je delovalo na enak način kot abakus, vendar se ga je dalo uporabljati za več operacij računanja. Uporabljali so ga kar naslednjih tristo let tako matematiki kot fiziki.

7. Doba mehanskih računal in računalnikov

8. Pascaline Blaise Pascal se je rodil leta 1623. Njegov oče je bil uradnik, ki je imel posla z računanjem davkov. Da bi mu olajšal delo, skonstruira napravico za seštevanje. Ni bila tako bistroumna kot abakus vendar jo vseeno imamo za prvi računski stroj. Ta mehanski kalkulator je nastal leta 1642 in se imenuje pascaline. Pascaline je znal seštevati in odštevati ter s ponavljanjem obeh postopkov celo množiti in deliti šestmestna desetiška števila. Uporabljal je tehnologijo zobatih koles.

9. Wilhelm Leibnitz Na tehnologijo zobatih koles je deloval tudi računski stroj Wilhelma Leibnitza. Dokončal ga je leta 1673. Njegova napravica je obdelovala dvanajstmestna desetiška števila in je znala izvajati vse štiri osnovne računske operacije. Razstavljena pa je v muzeju v Münchnu.

10. Diferenčni stroj Diferenčni stroj je eden izmed obeh strojev za računanje, ki ju je izdelal Charles Babbage. Namenjen je bil za računanje in tudi za avtomatično tiskanje matematičnih tabel. Delo na gradnji se je pričelo leta 1823 in je trajalo s presledki do leta 1833, ko je bil projekt zaradi pomanjkanje denarja in sporov opuščen. Ta stroj so kasneje leta 1991 zgradili po Babbagevih načrtih v londonskem Science Museum. Težak je skoraj 3 tone, stane približno 500.000 ameriških dolarjev in še vedno deluje brezhibno.

11. Analitični stroj O stroju, ki bi bil splošnejši, je Babbage razmišljal med delom na diferenčnem stroju. Po Babbagovem lastnem opisu lahko računski del analitičnega stroja razdelimo na dva dela: - MLIN => v katerem se izvajajo operacije.- POMNILNIK => v katerem so shranjeni operandi, na katerih se izvajajo operacije v katerega se shranjujejo rezultati operacij.

12. ENIAC Nato je sledilo kakšno stoletje premora na področju mehanskega računalništva, nato pa se je pojavil ENIAC(Electronic Numerical Integrator and Calculator). Razvijati so ga začeli leta 1943, dokončan pa je bil leta 1945. Naredila ga je ameriška vojska zaradi potreb po balistike. Stroj je stal 500.000$, delal pa je vse do 11:45 2. oktobra 1955.

13. John von Neumann Pomemben napredek v računalništvu je nastopil leta 1945, ko je matematik John von Neumann dognal pojem shranjevanja programa in uporabo dvojiškega sistema(zapisa). Njegova najpomembnejša ideja je da računalniku moramo hitro preskrbeti ne le podatke, ampak tudi navodila, kaj s temi podatki počne. Ukazi računalnika naj bodo tudi podatki, ki jih je treba shraniti v pomnilnik. Med potekom računanja pa človeku ne bo treba posegati. Prav ta pomembni korak postavljamo danes kot ločnico med računskim strojem in računalnikom (v računalnik lahko vstavimo program, v računski stroj ne moremo). Na osnovi von Neumannovih razmišljanj so leta 1949 izdelali računalnik EDVAC.

14. Primer dvojiškega zapisa MATIC M = 11010 A = 10100 T = 10011 I = 10010 C = 11000 1101010100100111001011000 Bi bil zapis imena Matic.

15. EDVAC in IAS Med leti 1947 in 1950 sta bila izdelana še dva stroja, podobna ENIAC-u, vendar nista dosegla pričakovanj. Imela sta sposobnost shranjevanja komand in podatkov, vendar le za 6 ur, zato so možje, ki so stali za tema dvema strojema, kar hitro obupali nad njima. EDVAC IAS

16. Novejša zgodovina Po letu 1955 se je začelo veliko raziskav na področju računalništva, dokler niso odkrili tranzistorjev ter raznih vezij, vendar to sodi že pod novejšo zgodovino.

17. Literatura Google => slike http://www.educa.fmf.uni-lj.si/ http://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_ra%C4%8Dunalni%C5%A1tva LAFFERTY, P. (1985). Uvod v računalništvo. Ljubljana : Mladinska knjiga.

18. Predstavitev sta izdelala: Nejc Centrih in Matic Krivec (7.a in 7.b - 2009/10)