1 / 10

GLASBA

GLASBA. Izdelali: Rebeka in Neja. KAJ JE GLASBA. Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη ( mousike techne ) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov. Pogosto je označen kot umetnost, oblika zabave ali nasprotje govora oziroma hrupa.

max
Download Presentation

GLASBA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. GLASBA Izdelali: Rebeka in Neja

  2. KAJ JE GLASBA • Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousiketechne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov. Pogosto je označen kot umetnost, oblika zabave ali nasprotje govora oziroma hrupa. • V grobem poznamo tri skupine definicij glasbe: prva označuje glasbo kot od okolja neodvisno, na primer »urejeno in oblikovano zaporedje tonov, zvenov in šumov«, druga kot pojem, odvisen od družbenega dojemanja nje same, tretja pa kot platonični ideal, ki ne izvira iz specifičnih dejavnikov, ampak iz višje resnice.

  3. Glasbo ustvarjajo skladatelji, poustvarjajo pa glasbeniki. Ti jo izvabljajo iz glasbil, ustvarjajo z lastnim glasom ali pa glasbo elektronska glasbila proizvajajo glede na postavljena pravila. Glasba lahko nastane tudi kot mešanje obstoječih glasbenih del, kot to počnejo DJ-ji in elektronski umetniki z raznimi vzorčevalniki (samplerji)

  4. Glasba se po nekaterih definicijah od nekega naključnega zaporedja not loči po svoji premišljenosti: note so ritmično razporejene in urejene v melodijo, ki je podprta s harmonijami. Praviloma je všečna človeškemu ušesu. • Zaradi širokih možnosti dojemanja glasbe jo lahko preučujemo na veliko načinov: s študijem akustike, glasbene teorije, učenjem instrumenta oz. solopetja, muzikologije, etnomuzikologije ali glasbene zgodovine.

  5. GLASBENIK ČUTI MATEMATIKO, MATEMATIK RAZUME GLASBO…

  6. MATEMATIKA + GLASBA = ? • ITERVALI: • Prima meri 0 tonov • Sekunda: mala- 0,5 tona ; velika- en ton ; zmanjšana = prima ; zvečana = mala terca • Terca: mala- 1 ton in 0,5 ; velika-2 tona in 0,5 • Kvarta: čista = 2 tona in 0,5 ; zvečana = 3 tone • Kvinta: velika = 3 tone in pol 0,5 ; mala= 3 tone in 0,5 • Seksta: velika= 4 tone in 0,5 ; mala=4 tone • Septima: velika= 5 tonov in 0,5 ; mala= 5 tonov • Oktava: čista= 6 tonov

  7. PITAGORA IN GLASBA Kaj je igranje na klavir ali kitaro? Poenostavljeno bi lahko v obeh primerih rekli, da gre za ritmično udarjanje po skrbno uglašenih strunah. In kako so uglašene strune? Skozi zgodovino se je uglasitev spreminjala. Prvotno so uporabljali čisto uglasitev, do katere so prišli s posluhom. Pitagora je precej kasneje podal prvi matematični zapis lestvice. Od Pitagore naprej se je glasbena uglasitev razvijala s pomočjo matematike. Danes uporabljamo enako temperirano lestvico, pri kateri so vsi poltoni enaki.

  8. Legenda pravi, da je Pitagora dobil navdih za svoje raziskovanje glasbene lestvice, ko je nekega lepega dne šel mimo kovačnice. Slišal je, da različno težka kovala različno zvenijo in da tista, katerih teža je v enostavnem razmerju, zvenijo ubrano. Začel je raziskovati v tej smeri, najprej s struno, nato je dognanja posplošil še na druga glasbila. Tako je prišel do prve matematično podane glasbene lestvice.

  9. S struno je začel, ker je igral liro (predhodnica harfe). Ugotovil je, da dve struni zvenita ubrano, če sta njuni dolžini v razmerju 1:2, pri čemer zazveni oktava, 2:3, pri čemer zazveni kvinta, ter 3:4, pri čemer zazveni kvarta. Na več kot štiri dele strune ni delil. Lestvico je sestavil s kvintnimi skoki, in sicer za en navzdol in pet navzgor, ker je tako dobil vse ubrane intervale.

  10. KONEC

More Related