1 / 30

Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in GIMN

Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in GIMN. Spodbujanje okoljske ozaveščenosti skozi kurikularne povezave. Prispevek na srečanju 19.9.2012 Prof.ddr. Barica Marentič Požarnik. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje,

tyne
Download Presentation

Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in GIMN

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in GIMN Spodbujanje okoljske ozaveščenosti skozi kurikularne povezave. Prispevek na srečanju 19.9.2012 Prof.ddr. Barica Marentič Požarnik Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

  2. Okoljska vzgoja kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR) • Se vključuje v razne predmete in dejavnosti kot kroskurikularno - medpredmetno tematsko področje, ki “razvija in krepi sposobnost posameznikov, skupin, skupnosti, organizacij in držav za sprejemanje ocen in odločitev vprid trajnostnega razvoja. “ (UNECE, 2006)

  3. Trajnostni razvoj (sustainable development) opredeljujemo (po Gro Harlem Brundtland, 1987) kot “razvoj, v katerem ljudje zadovoljujejo sedanje potrebe, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih generacij za zadovoljevanje njihovih potreb«. Gre med drugim za smotrno izkoriščanje surovin in energije, prostora, drugih omejenih naravnih virov itd. Govorimo tudi o sonaravno trajnostnem razvoju (Plut) – takem, ki upošteva nosilne sposobnosti planeta.

  4. Iz “varstva narave” se širi na obravnavanje zapletenih odnosov med Naravo družbo in ekonomijo. Shallcross (2006)poudarja, da moramo te tri elemente videti in obravnavati v povezavi, pri čemer mora imeti narava prednost, saj družba in ekonomija dolgoročno ne moreta obstajati brez podpore planeta Zemlje. Okoljska vzgoja ima osrednje mesto v vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj (UNECE)

  5. Okoljska vzgoja kot VITR “sloni na pojmovanju interdisciplinarnega (medpredmetno povezanega) učenja in pridobivanja dinamičnih učnih lastnosti pri učencih, ki niso le pasivni sprejemniki znanja, ampak ga aktivno gradijo – konstruirajo. Pridobljeno znanje povezuje s področjem družbeno pomembne akcije in terja, da se sprašujemo o podmenah in vrednotah, ki so v ozadju okoljskih dilem in odločitev. Končno tudi spodbuja premišljeno in odgovorno akcijo.« (Mednarodni projekt ESIP)

  6. Splošni cilj okoljske vzgoje kotVITR Učenci se zavedo povezanosti in soodvisnosti naravnih, družbenih, ekonomskih pojavov in trendov, posebej še možnih kvarnihvplivov človekovih aktivnosti na okolje, kompleksnosti iz tega nastajajočih problemov in se usposobijoza načine njihovega reševanja v demokratični družbi. V ta namen pa jim moramo nuditi priložnost, da pridobe znanje, razumevanje, kritično presojo, stališča in vrednote, zavzetost in usposobljenost za odločanje v prid sonaravno trajnostnega razvoja

  7. Seznaniti mlade ljudi s stanjem v okolju, vzroki za okoljske probleme ter alternativami in demokratičnimi strategijami sprememb. Razviti čut osebne odgovornosti ter spoštovanje pravic drugih. na ravni vrednot na spoznavni ravni CILJI OKOLJSKE VZGOJE na akcijski ravni na čustveni ravni Usposobiti za ravnanje, ki zagotavlja trajnostni razvoj - razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjih generacij, ne da bi ogrozil možnosti prihodnjih generacij, da bodo tudi te lahko zadovoljevale svoje potrebe Razviti ljubezen do narave in spoštovanje vseh oblik življenja

  8. Pri uresničevanju ciljev innačel okoljske vzgoje gre za povezanost učenja Razvoj trdne osnove znanja, razumevanja in spretnosti, ki jih učenci potrebujejo, da dojamejo zapletenost okoljskih problemov Neposredne izkušnje v naravnem in grajenem okolju, v šoli, njeni okolici v okolju o okolju za okolje Učenje zavzetih aktivnosti na raznih ravneh – v šoli, okolici, kraju…, ki uveljavljajo trajnostne, sonaravne rešitve

  9. To pomeni razširitev okoljske vzgoje tako glede ciljev kot vsebinskih/tematskih področij in uporabljenih metod in pristopov na vse predmete. poudarek na vrednotah spoštovanje do soljudi, do sebe, do narave, do okolja in njegovih virov, do sedanjih in prihodnjih generacij, do raznolikosti – biotske in kulturne, do našega planeta v celoti.

  10. OBRAVNAVANJE VSEBIN psihologija sociologija zgodovina filozofija informatika matematika fizika biologija športna vzgoja likovna vzgoja glasbena vzgoja Slovenščina tuji jeziki geografija kemija Dnevi dejavnosti Medpredmetni teden Projekti Naravoslovni dnevi

  11. Načela (širše pojmovane) okoljske vzgoje • premišljena • izkustvena • proaktivna • zasnovana na vrednotah • goji zavest o kompleksnosti • problemov in pojavov • naravnana problemsko • poudarja celosten • -holističen pristop • sloni na pozitivnem • čustvenem odnosu • usposablja za • demokratične akcije • usklajuje stališča in ravnanje • zakoreninjena v • delovanju celotne šole • zasnovana na medpredmetnem povezovanju • interdisciplinarnosti in multidisciplinarnosti

  12. Metode za razvijanje kritičnega mišljenja: Problemsko usmerjeni dialog. Debate za - proti. Igre vlog in simulacije … Metode za ozaveščanje stališč in vrednot Kje stojim. Metoda diamanta. . Razprava o dilemah, Za in proti. Igre vlog in simulacije… Metode in pristopi okoljske vzgoje kot VITR Raziskovalni pristop Laboratorijsko in terensko delo … Metode za spodbujanje ustvarjalnega mišljenja Možganske nevihte. Didaktične igre. Metoda 741. Metode dela s slikami in besedili. Metode dopolnjevanja ... Projektni pristop Projektno učno delo …

  13. Napis na steni povej Ugotavljanje predznanja in izkušenj dijakov Aktiviranje obstoječega znanja in izkušenj na dinamičen, sodelovalen način TRAJNOSTNI RAZVOJ OKOLJSKA SLED BIOKMETIJSTVO EGOCENTRIČNA ETIKA NEOBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

  14. “Kje stojim?” Ste ZA ali PROTI pitju ustekleničene vode? • Cilji: ozaveščanje o različnih stališčih, njihovi utemeljenosti, osnova za informirano spreminjanje • Faze: fizična postavitev, skupinsko delo na osnovi gradiv, razprava ZA PROTI, analiza in evalvacija • (Silan, gimn. J. Plečnika)

  15. Razprava o okoljskih problemih in dilemah • Spodbuja prehod na višjo stopnjo moralnega razvoja (po Kohlbergu) • “etika argumentativnega diskurza” • Okoljski problemi praviloma nimajo ene same pravilne rešitve, so “slabo strukturirani” • Velikokrat gre za sporna vprašanja , npr. konflikt ekologija – ekonomija (uveljavljanje sonaravnega kmetovanja, alternativnih virov energije…); tajkuni – naravovarstveniki

  16. Primer: intenzivno kmetijstvo – pomori čebel, 1. raz. gimn. (D. Silan) Kako rešiti dilemo intenzivno kmetijstvo - čebele? Nekaj odgovorov dijakov: • Zmanjšati uporabo pesticidov, • Uvesti čebelam neškodljiva škropiva. A tudi odgovori, ki terjajo nadaljnjo razpravo, spodbudo k razmisleku o posledicah, k iskanju alternativ…: • Tudi sami bi lahko pridelali to, kar dajejo čebele • Še naprej bi uporabljali pesticide in uvažali med • Človek mora preživeti, zato je bolje, da škropimo kot da stradamo. Tako ali tako živimo v svetu, kjer je vse umetno.

  17. Gimnazijci razpravljajo o dilemah ob pomoru čebel

  18. Projekti, projektno učno delo Prednosti projektov omogočanje aktivnega, celostnega učenja; povezovanje spoznavnega, čustvenega, socialnega in akcijskega vidika; dopuščanje iniciative dijakom; … Nevarnost: izgubljanje v podrobnostih brez “rdeče niti”, opuščanje sinteze, sklepnih pogovorov, poglobitve in razširitve; Kaj pa, če pridejo dijaki do ugotovitev, ki so kritične do ukrepov v njihovem okolju? Načrtovanje in izvajanje projektov

  19. Pozitivni primeri medpredmetno načrtovanih in izvedenih projektov na šolah Ekološki problemi sodobnega sveta: Zdrava prehrana ljudi - III. Gimnazija Maribor vodja Ana Hartman Načrtovanje in izvajanje projektov

  20. Načrtovanje in izvajanje projektov KULTURNA DEDIŠČINA ODMAKNJENA BLIŽ INA NARAVNA DEDIŠČINA SOŽITJE NARAVE IN ČLOVEKA, TRADICIJE IN SODOBNOSTI, TEMELJI TRAJN. RAZVOJA NATURA 2000 LIFE Pozitivni primeri medpredmetno načrtovanih in izvedenih projektov na šolah • Projekt: Zlato jabolko Gimnazija Celje – Center, • vodja Bernarda Špegel Berdič

  21. “Akcijsko močni” didaktični pristopi Akcije na šoli – proučevanje in spodbujanje trajnostne naravnanosti, npr. v rabi energije Primer: Naša šola energetski požeruh(M. Blejec, E-forum) Primer projekta: “Agenti nizkoogljične družbe - Solarni show”(M. Bončina, Gimnazija Kočevje) Od simulirane k “pravi” resničnosti Povezovanje s (krajevnim) okoljem Pripravljenost na okoljsko pomembne akcije

  22. Terensko delo kot “akcijsko močan” pristop Nudi priložnost za smiselno učenje, ima prednosti in “pasti”, npr.: (pre)podrobna navodila, instrumenti, … za merjenje, kartiranje, predstavitev rezultatov, … Premalo prostora iniciativi dijakov Ostajanje na ravni množice podatkov, brez vključevanja v “veliko sliko” okoljskih dilem, trajnostnega razvoja, … Uvajanje raziskovalnih aktivnosti v pouk

  23. Terensko delo Pozitiven primer: “Suha travišča na Vetrniku” ne le ugotavljanje značilnosti (geoloških, bioloških…) suhih travišč in razlik z intenzivno gojenimi travniki, Uvajanje raziskovalnih aktivnosti v pouk • ampak tudi ugotavljanje razlogov, sklepanje o prednostih sonaravnega gospodarjenja, iskanje možnosti zanj, … (Del projekta Zlato jabolko. B. Špegel Berdič, Gimnazija Celje – Center)

  24. Terensko delo kot “akcijsko močan” pristop Nudi priložnost za smiselno učenje, ima prednosti in “pasti”, npr.: (Pre)podrobna navodila, instrumenti, … za merjenje, kartiranje, predstavitev rezultatov, Premalo prostora iniciativi dijakov Ostajanje na ravni množice podatkov, brez vključevanja v “veliko sliko” okoljskih dilem, trajnostnega razvoja, … Uvajanje raziskovalnih aktivnosti v pouk

  25. Raziskovalni tabori MEDNARODNI TABOR – MENATA 2 (D. Silan, Gimnazija J. Plečnika) Vsebinski okvir tabora - energija ter njene pretvorbe v živem svetu Poudarek na medsebojni prepletenosti raznih fizikalnih, kemijskih ter bioloških procesov v naravi. Načrtovanje raziskovalnih taborov

  26. Izbirni predmet Študij okolja - Okolje in trajnostni razvoj • Možnosti za kurikularno povezovanje, • Za izbor dijakom zanimivih vsebin in problemov • Primer: Gimnazija F. Miklošiča, Ljutomer • (kem. – geogr. – sociol.) • kombinacija metod: Skupinsko projektno delo, igre vlog, snemanje filmov, analize vode, ogled centra odpadkov in čistilnih naprav, eko kmetije, akcije… pisanje v šolski časopis… • M. Godec, S. Ferčak

  27. Kaj imamo – česa nimamo? • Imamo: • Učni načrt Okoljska vzgoja kot VITR, • Učni načrt za izbirni predmet Študij okolja (1999) oz. Okolje in trajnostni razvoj (2009), • Didaktični priročnik Okoljska vzgoja, • Veliko dobrih zgledov, gradiv(tudi nevladne organizacije) • Nimamo (oz. premalo): • Študijskih oz. mentorskih skupin, seminarjev, spodbud, časa…

  28. Vključevanje VITR v pouk je še vedno preveč odvisno od zavzetosti posameznih učiteljev, ravnateljev, ozračja na šoli… Ovire: • v predmetni zamejenosti, • v prenatrpanosti učnih načrtov, • v prevladujočem načinu pouka kot “prenosa gotovih znanj” s prevelikim poudarkom na dejstvih, podatkih, učenju na pamet, • v kriterijih in testih ocenjevanja znanja • v preslabi usposobljenosti učiteljev…

  29. se povezujemo, zavzeto delujemo žanjemo prve uspehe… In vendar…

More Related