PROBLEM IZVAJANJA MONITORINGOV ODPADNIH IN POVRŠINSKIH VODA

1. PROBLEM IZVAJANJA MONITORINGOV ODPADNIH IN POVRŠINSKIH VODA doc.dr. Darko Drev, univ. dipl. inž. kem. inž. Ljubljana, april 2012

2. SLABOSTI OBRATOVALNEGA MONITORINGA ODPADNIH VODA • Obratovalni monitoringi tehnoloških odpadnih voda so namenjeni ugotavljanju onesnaževanja, ki ga povzročajo tehnološki viri onesnaževanja preko celega leta. • Kar se praviloma ne izvajajo kontinuirne meritve na relevantnih izpustih, je potrebno izvesti takšne meritve, da bodo čim realneje prikazovale onesnaževanje preko celega leta. • Za izvedbo relevantnega obratovalnega monitoringa potrebujemo: • - relevantno odvzemno mesto, • - odvzem vzorcev glede na tehnološki proces, • - določitev vseh relevantnih parametrov po akreditiranih metodah, • - preiskavo naj izvede neodvisni akreditirani laboratorij (ISO 17025), • - itd.

3. Glavni problemi pri zagotavljanju relevantnega obratovalnega monitoringa so: • - neustrezna odvzemna mesta, • - neustrezni čas vzorčenja, • - neustrezen izbor parametrov, • - neustrezni izvajalec obratovalnega monitoringa (neodvisnost). • Napake odvzemnih mest: • - niso zajete vse odpadne vode (ostali izpusti, prepustna kanalizacija, itd.), • - razredčevanje z zaledno ali meteorno vodo (skupni kanal), • - težko dostopen jašek za montažno merilne opreme (pretok, odvzem, itd.), • - itd. • Napake glade časa odvzema vzorcev: • - čas odvzema vzorcev mora biti usklajen s tehnološkimi procesi, • - iz poročila o izvedenem monitoringu ni razvidno kaj se je dogajalo v času, • odvzema vzorcev v obratu (vrsta in količina proizvodnje v času odvzema), • - itd.

4. Napake pri izboru parametrov: • - specifične uredbe so lahko le okvirna usmeritev, • - dejanske parametre se lahko določi le na podlagi dobrega poznavanja • tehnoloških procesov, • - specifične uredbe pogosto ne zajemajo vseh relevantnih parametrov, • - zaradi cenovnih razlogov je po mojem mnenju pogosto bolje določevati • relevantne skupinske parametre, kot množico posameznih (na primer • strupenostni test, AOX, itd.), • - če s skupinskim parametrom ugotovimo problem, je smiselno nato • ugotavljati od kod izvira (podrobnejše analize), • - obstaja problem neraztopljenih snovi v katerih so v nenevarni obliki • vezane nevarne substance (težke kovine, AOX, itd.), • - itd.

5. Neustrezen izvajalec obratovalnega monitoringa: • - za akreditacijo laboratorija je potrebno upoštevati določila • SIST ISO EN 17025, • - ena izmed zahtev standarda ISO 17025 je neodvisnost laboratorija, • - neodvisnost ni zagotovljena, če izvaja monitoring laboratorij • gospodarske družbe pri kateri se izvaja monitoring, • - trenutno je težišče preverjanja usposobljenosti izvajalcev usmerjena le • na preverjanju aparatur in izvajalcev preiskav, • - poskrbljeno je, da imamo “dobre puške in dobre strelce”, ni pa sigurno, • če streljajo v prave tarče, • - prave tarče so: izbrana ustrezna odvzemna mesta, izbran ustrezen • termin za odvzem vzorca, itd. • - potrebno je tudi poznavanje tehnoloških procesov, za kar pa analitiki • niso usposobljeni.

11. Splošna uredba o emisiji snovi in toplote je praviloma ostrejša od specifičnih uredba za posamezne industrijske panoge. • Blažje kriterije so si očitno izborile posamezne industrijske panoge, kar po mojem mnenju ni nič narobe. • Narobe je predvsem to, da ne obstajajo različni kriteriji za izpuste v različna vodna telesa. • Obstajajo zelo velike razlike v občutljivosti vodnih teles, kar bi se moralo odražati pri kriterijih za izpust odpadnih voda v ta vodna telesa. • Ena izmed pomanjkljivosti pri kriterijih za izpust tehnoloških odpadnih voda v kanalizacijo ali vode je odsotnost mikrobioloških parametrov.

12. SLABOSTI MONITORINGA POVRŠINSKIH VODA • Monitoring površinskih voda je namenjen ugotavljanju njihove kakovosti in ne ugotavljanju neposrednega vpliva onesnaževalcev. • Monitoringi površinskih voda se izvajajo bolj ali manj enako, ne glede na to kakšne onesnaževalce imamo na povodju (neusklajenost z emisijskimi monitoringi). • Tako kot pri emisijskih monitoringih tudi pri monitoringih površinskih voda pogosto niso zajeti vsi relevantni parametri (na primer mikrobiologija). • Odvzemna mesta in čas odvzema vzorcev pogosto niso prilagojeni ugotavljanju ekstremov, ki so za okolje najbolj problematični. • Ekstremi se lahko določijo na podlagi emisij, ki jih povzročajo onesnaževalci in vremenskih razmer (prvi val meteornih voda, sušno obdobje, itd.).

13. NEKAJ PRIMEROV NEUSKLAJENOSTI OBRATOVALNIH MONITORINGOV ODPADNIH VODA Z MONITORINGI POVRŠINSKIH VODA • Iz rezultatov monitoringov površinskih voda pogosto ne moremo sklepati kateri tehnološki vir onesnaževanja je povzročil onesnaževanje, ki ga ne moremo pripisati kmetijski dejavnosti in prebivalstvu. • V teh primerih se največkrat izgovarjamo na divja odlagališča in obrtno dejavnost, ki ni vključena v obratovalni monitoring tehnoloških odpadnih voda. • Drugi problem predstavljajo monitoringi površinskih voda, ki ne zajemajo pričakovanih parametrov glede na onesnaževalce v porečju (primeri Ledava, Paka, Savinja, Koren).

15. Rezultati monitotinga reke Ledave pri Čentibi za leto 2010

16. Iz tabele rezultatov obratovalnega monitoringa reke Ledave pri Čentibi, ki leži dol vodno od Lendave, ni pričakovanega parametra “mineralna olja”. To bi moral bit pričakovani parameter, saj je v Lendavi rafinerija. V obratovalnem monitoringu reke Ledave izstopajo nekatere kovine (Mo, Fe, Al, Zn in Co), ki niso ustrezno zajete v obratovalnih monitoringih tehnoloških virov onesnaževanja na povodju (Lek, Nafta, Pomurske mlekarne, Pomurka, Panvita, Saubermacher, itd.). Ugotoviti je potrebno kateri tehnološki viri onesnaževanja povzročajo precejšnje emisije kovin in jih zajeti v obratovalni monitoring. Precejšnje emisije kovin ne morejo nastajati v kmetijski dejavnosti ali iz komunalnih odpadnih voda.

18. Rezultati obratovalnega monitoringa odpadnih voda iz Gorenja v letu 2005

19. Rezultati monitoringa reke Pake pred izlivom v Savinjo za leta 2005 Rezultati monitoringa reke Pake pred izlivom v Savinjo za 2010

20. Poleg zgoraj navedenih parametrov monitoringa reke Pake v letu 2010 so določili še približno 70 parametrov organskih strupenih snovi (pesticidi, itd.). Skoraj vsi parametri so bili v mejah določljivosti. Določevali pa niso AOX spojin in mineralnih olj, ki se določujejo v obratovalnem monitoringu Gorenja. V obratovalnem monitoring Gorenja niso določevali nekaj pričakovanih parametrov, ki bi jih bilo smiselno določevati glede na vrsto proizvodnje (bor, mangan, itd.).

22. Rezultati monitotinga reke Savinje pred izlivom v reko Savo za leto 2010

23. Monitoring reke Savinje ne zajema vrste potencialnih onesnaževal, ki jih lahko pričakujemo iz tehnoloških virov onesnaževanja na porečju reke Savinje (Zn, Ni, Cr, Co, Mn, Ti, Cu, Au, Ag, DOP, AOX, itd.). • Na tem porečju je več industrijskih lokacij, ki lahko povzročajo precejšnje emisije snovi v vode: • Velenje (kovinsko predelovalna industrija, el. industrija, rudnik, predelava plastike, itd.) • Šoštanj (TE, zdravilišče) • Polzela (tekstilna industrija, pohištvena industrija) • Šempeter (strojna industrija, kemična industrija, ind. gradbenega materiala) • Prebold (kovinsko predelovalna industrija, el. industrija) • Žalec (kemijske industrija) • Petrovče (mlekarna, keramika, predelava plastike) • Celje (kemijska industrija, železarna, kovinsko predelovalna industrija, predelava plastike, klavnica, predelava lesa, el. industrija, bolnišnica, center za ravnanje z odpadki, sežigalnica, itd.) • Laško (pivovarna, klavnica, kemijska industrija, zdravilišče)

25. Rezultati monitotinga reke Koren v Novi Gorici za leto 2010

26. Rezultati monitoringa reke Koren za leto 2010 kažejo tako slabo stanje, kot da gre za industrijski kanal in ne za vodno telo. Parametri KPK, BPK5 in amonij so lahko posledica komunalnih odplak. Visoke vsebnosti AOX in mineralnih olje ne morejo biti le iz komunalnih odplak. Tudi zelo velike vsebnosti detergentov in bora ne morejo nastajati le v komunalnem okolju. Na pritoku reke Koren se ne izvaja obratovalni monitoringi tehnoloških odpadnih voda pri katerih bi ugotavljali AOX spojine in detergente.

27. ZAKLJUČKI IN SKLEPI • S primerjavo monitoringov kakovosti površinskih voda in obratovalnih monitoringov tehnoloških odpadnih voda pogosto ne moremo ugotoviti vzroka zakaj je vodno telo na določenem mesto tako onesnaženo. • Obstoječi monitoringi kakovosti površinskih voda pogosto ne odražajo realnega stanja, saj se pogosto ne merilo vsi relavantni parametri. • Tudi obratovalni monitoringi tehnoloških odpadnih pogosto ne odražajo realnega stanja. • Čeprav imamo pomanjkljive obratovalne monitoringe tehnoloških odpadnih voda in pomanjkljive monitoringe kakovosti površinskih voda, lahko z njihovo primerjavo dobimo zelo koristne informacije.