Standardizacija in kakovost informacijskih sistemov

1. Standardizacija in kakovost informacijskih sistemov

2. Vsebina predmeta • Standardi • Družina ISO 9000 • Kakovost • Nekateri aktualni tehnološki standardi • xml, html, css, rss

3. Kaj so standardi? Standardi so dokumentirani dogovori, ki vsebujejo tehnične specifikacije ali druge natačno določene kriterije, ki se konsistentno uporabljajo kot pravila, smernice ali definicije lastnosti, da bi materiali, izdelki ali storitve ustrezale svojim namenom. ISO, www.iso.ch/infoe/intro.html

4. Zakaj potrebujemo standarde? • Prenosljivost aplikacij med platformami • zmanjševanje dela in stroškov • primeri: gcc in Linux; Qt... • “Prenosljivost uporabnikov” med sistemi • tipkovnica QWERTY (QWERTZ, AWERT) • F1 za pomoč • Izmenjava podatkov (RIP) • ASCII • standardi za prenos netekstovnih podatkov • v Evropi 44 centrov za kontrolo poletov, 31 sistemov, 18 proizvajalcev, 22 operacijskih sistemov, 70 jezikov

5. Mednarodni standardi • Odprtost trgov - standardi kot lingua franca • Globalni razvoj in sodelovanja v proizvodnjitudi upoštevanje ekoloških faktorjev, recikliranje, elektronska obdelava podatkov • Svetovni komunikacijski sistemi • Svetovni standardi za nove tehnologije (kjer se tehnologija poraja, a aplikacij še ni) • Globalno omrežje (in poslovanje, e-commerce)

6. Nastanek standarda • Napiše ga komisija, katere sestava je odprta; samozadostne komisije so neživljenjske • MID • Standarde se javno in natančno pregleda • Na vse tehnične komentarje in pripombe komisija poda odgovor • Standardi predstavljajo dogovor (konsenz) znotraj komisije in med predstavniki iz industrije ter stroke

7. Postopek sprejemanja standarda ugotovitev potrebe izbor standarda analiza priprava končne verzije objava odobritev testiranje in vrednotenje vrednotenje • Izdelava dokumentacije, kriterijev vrednotenja, navodil za integracijo tehnologijo, liste sedanjih in prihodnjih pridobitev • Priprava na šolanje uporabnikov tehnologije • Priprava služb za pomoč, …

8. Kdaj sprejeti standard? • Ne prezgodaj... • ni jasno, kaj vse moramo standardizirati • standardiziramo rešitve, ki niso dobre • primer ADA, še pred prihodom objektnega programiranja • in ne prepozno... • obstoječe rešitve ovirajo ali onemogočijo sprejem enotnega standarda • vtičnice, Euro • DVD+R, DVD-R

9. Kdaj sprejeti standard? ideal vpeljava standarda tehnologija dozori tržišče dozori pogostapraksa tržišče dozori tehnologija dozori

10. Tipična vsebina standarda • Obvezni del • Priporočeni pristopi • Najboljša praksa standardno jedro vseobsegajoč standard proizvajalec C proizvajalec B proizvajalec A

11. Dve skupini standardov • Standardi na področju programskega inženirstva Določajo procese, tehnike ali orodja, ki jih uporabljamo v sklopu programskega inženirstva z namenom doseganja želenih ciljev (kvalitete proizvoda, zadovoljstva uporabnikov, ...) pri upoštevanju omejenih virov in ostalih nedeterminističnih dejavnikov. • Tehnični/tehnološki standardiStandardi kot orodje, ki z določitvijo natančnega pomena posameznim bitom in besedam zagotavljajo razumljivo komunikacijo (med računalniki, programi, elektronskimi sklopi, ipd.)

12. Vloga tehničnih standardov • Omogočajo medsebojno komunikacijo programom in strojni opremi (slike, tekst, telefonski pogovori) • Različne možnosti uporabe • obe strani lahko uporabljata isti standard (dogovor), kako interpretirati niz bitov • ena od strani mora privzeti standard druge • uporaba “prevajalca” med obema stranema • Neuporaba lahko onemogoči komunikacijo, ali pa vodi k napačni interpretaciji informacij

13. Kaj je “programsko inženirstvo”? • Inženirstvo pomeni uporabo principov, s katerimi poiščemo načrt, ki bo vodil k izpolnitvi zastavljenih ciljev ob upoštevanju omejitev virov in ostalih omejitev v potencialno spremenljivih okoliščinah. Tom Gilb, 1996 • Programsko inženirstvo je uporaba sistematičnega, discipliniranega in določljivega pristopa k razvoju, uporabi in vzdrževanju programske opreme, t.j., uporaba inženirstva na področju pogramske opreme. IEEE Std. 610.12

14. Koristi standardov v programskem inženirstvu • Terminologija: imenovanja in definicije zapletenih konceptov. Posebej uporabno v dogovarjanju dveh strank.. • Najboljši postopki (best practices): organizacije jih lahko uporabljajo kot izkušnje drugih. • Označevanje: organizacije se rade ponašajo, da so izdelek izdelale ob upoštevanju določenih standardov (npr. ISO 9000 ali ali SEI CMM) • Pogodbeni dogovori: ločitev tehničnih in poslovnih aspektov. Tehnične lahko referenciramo, namesto da bi jih specificirali.

15. Pomen standardov v programskem inženirstvu: izboljšanje produkta • Večina standardov je prostovoljnih (izjema: vojaški...), vendar utegnejo • pomagati izboljšati delovni proces • izboljšati produkt • narediti dober vtis o produktu pri strankah • Zakaj standardi izboljšajo produkt? • poenotijo terminologijo in notacijo • predlagajo določene procese • predlagajo kriterije za merjenje in evaluacijo • določajo “najboljšo prakso” • zmanjšajo število nesporazumov s stranko

16. Pomen standardov v programskem inženirstvu: izboljšanje produkta: Kritika • Pfleger 94: • standardi nimajo objektivnih ocenjevanj • ukvarjajo se s procesom, ne produktom • ne temeljijo na eksperimentalnih rezultatih • Fenton 96: • ni dokazov, da bi standardi (cenovno učinkovito) izboljševali kakovost produktov To ne pomeni nujno, da so standardi nepotrebni; morda samo še niso dovolj dobri (ali pa so kritiki le v zmoti).

17. Pomen standardov v programskem inženirstvu • zaščita kupca • standard mu zagotavlja, da bo ustrezal zahtevam tudi v pogledih, v katerih ga ni uspel preskusiti • zaščita razvijalca • v sodnih sporih se razvijalec lahko skliče na skladnost s standardi • povečanje samodiscipline • uvajanje oz. poenotenje razvojnih tehnologij

18. Problemi in zlorabe Zaradi zlorab imajo lahko standardi nasprotni učinek • Lastniki blagovnih znamk standarde po potrebi “povozijo” • \ in / • Internet Explorer in HTML: najmočnejši brskalnik definira standard; za “uradni” standard mu ni mar • To ne omogoča sodelovanja in konkurence, temveč monopol • ISDN, GSM zavirata razvoj, vendar sta prevladala nad konkurenco • v ozadju pogosto politika, navadno evropska (lobiranje, Siemens) • HD DVD vs. Blu-ray • v razvoju standarda so ključni interesi filmske industrije • Pioneer proti Toshibi: kdor zmaga, ima profit • uporabnik v vsakem primeru izgubi: • omejena ločljivost brez HDCP • DVD+R, DVD-R, kitajski “DVD”...

19. Web: neponovljiva revolucija • Odprti protokoli – standardi in jeziki, ki niso nikogaršnja last • V času nastanka ni bilo zraven politikov in pravnikov • Web v režiji World Intellectual Property Organisation ali Disney Studios bi izgledal kot pay-tv • Pravniki so dobili lekcijo in jih naslednja “razdiralna tehnologija” ne bo več presenetila James Boyle: Web’s never-to-be-repeated revolution • Je to tisto, zaradi česar imamo standarde?!

20. Količina in neskladnost standardov • Software Engineering Standards Committee ima 50 standardov na 2300 straneh, cena je $2000-$10000 na stran • Veliko število standardizacijskih organizacij, standardi se prekrivajo ali si celo nasprotujejo

21. Organizacija standardovinStandardizacijske organizacije

22. Pogled na standard po nivojih (ISO 9000) 8402 Slovar Terminologija Navadno vsebuje en sam dokument s splošnimi navodili za celotno zbirko Splošna navodila 9000-1 Navodila za izbor in uporabo Opis principov oz. ciljev, ki ga poskušajodoseči standardiv tej zbirki. 9000-4 Vodila Principi • • • Osnovni standardi v tej zbirki. Na podlagi teh se določa skladnost. Elementi standarda 9001 Model za QA v načrtovanju • • • Navodila za aplikacijo, dodatki 9000-3 Navodila za uporabo v SW Dodatna navodila, ki definirajo,kako se standardiuporabljajo v različnih situacijah. • • • 10006 Navodila za projektiranje Standardi in navodila za metode in tehnike, ki so lahko uporabne v namene zadostitve zahtev dokumentov na višjih nivojih. Zbirka tehnik 10011 Navodila za revizijo • • • 10012 Oprema za merjenje

23. Standardizacijske organizacije • Slovenske • Slovenski inštitut za standardizacijo(SIST) • Evropske • Evropski komite za standardizacijo (CEN) • Evropski komite za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC) • Evropski telekomunikacijski inštitut za standarde (ETSI) • Mednarodne • Mednarodna elektrotehniška komisija (IEC) • Mednarodna organizacija za standardizacijo(ISO) • za področje informacijskih tehnologij sta IEC in ISO ustanovili skupen odbor, “Joint Technical Committee” • Mednarodna unija za telekomunikacije (ITU) • World Wide Web Consortium (W3C) • Object Management Group (OMG)

24. Standardizacijske organizacije • Ameriške • American National Standards Institute(ANSI) • American Institute of Aeronautics and Astronautics • Electronic Industries Association (ITU) • Institute of Electrical and Electronics Engineers (IEEE) • IEEE Computer Society Software Engineering Standards Committee (SESC)

25. Prej Slovenski urad za standardizacijo in meroslovje v okviru Ministrstva za znanost in tehnologijo;od 2000 samostojna organizacija • Naloge • priprava, sprejem in izdajanje slovenskih nacionalnih standardov • kot nacionalni organ za standarde v Sloveniji zastopa Slovenijo v mednarodnih in evropskih organizacijah za standardizacijo • Za IT zadolžen podobor ITC (Informacijska tehnologija)

26. Najbolj znana mednarodna standardizacijska organizacija • Od 1947 kot naslednik International Organization of the National Standardizing Associations (ta se je v glavnem ukvarjalas strojništvom) • Standardi z vseh področij razen elektrotehnike in telekomunikacij (te pokrivata IEC in ITU) • 9.300 mednarodnih standardov na 170.000 straneh • Hierarhično organizirana (TC, SC, WG), nacionalna telesa se odločajo, na katerem nivoju in katerih področjih bodo sodelovala

27. Ustanovljen 1906 • 1996 članice iz 52 držav (različni tipi članstva) • “podpora mednarodnem sodelovanju pri standardizaciji in ugotavljanju usklajenosti na področju elektrotehnike in elektronike” • Za IT je pristojen tehnični odbor (TC) za “elektroniko, komponente in aplikacije v IT”, odbor lahko ustanavlja pododbore (SC) • IEC lahko koordinira svoje delovanje z Evropskim komitejem za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC). To lahko vodi k močnim standardom, saj so članice CENELEC tovrstne standarde obvezne sprejeti na nacionalnih ravneh.

28. ISO/IEC JTC1 • Za področje informacijske tehnologije, za katero se tako ISO in IEC čutita kompetentne, sta ti dve organizaciji leta 1987 osnovali skupno telo “Joint Technical Committee 1” • Članstvo na nacionalni osnovi • sodelujoče (glasovanje) • opazovalke (prisotnost na sestankih, predlogi, dokumentacija) • pridružene organizacije (ISO, IEC, JTC1 odbori, brez glasovanja) • Dve vrsti dokumentov. Mednarodni standardi in tehnična poročila (TR): • tip 1. ni bilo konsenza. • tip 2. tehnično še nezrelo področje. • tip 3. dokument tehnično zanimiv, a še ne primeren za standard. • Tip 1 in 2 gresta v ponovno presojo čez 3 leta. • Vsi standardi so veljavni samo 5 let. Nato ponovna presoja, možne odločitve so obdržanje, revizija ali umik.

29. Pododbori JTC1 • JTC 1/SC 1 Vocabulary • JTC 1/SC 2 Coded character sets • JTC 1/SC 6 Telecommunications and information exchange between systems • JTC 1/SC 7 Software engineering • JTC 1/SC 11 Flexible magnetic media for digital data interchange • JTC 1/SC 17 Identification cards and related devices • JTC 1/SC 22 Programming languages, their environments and system software interfaces • JTC 1/SC 23 Optical disk cartridges for information interchange • JTC 1/SC 24 Computer graphics and image processing • JTC 1/SC 25 Interconnection of information technology equipment • JTC 1/SC 26 Microprocessor systems • JTC 1/SC 27 IT Security techniques • JTC 1/SC 28 Office equipment • JTC 1/SC 29 Coding of audio, picture, multimedia and hypermedia information • JTC 1/SC 31 Automatic identification and data capture techniques • JTC 1/SC 32 Data management and interchange • JTC 1/SC 34 Document description and processing languages • JTC 1/SC 35 User interfaces