Friderik Klampfer: VRLINE IN HIBE

1. Friderik Klampfer:VRLINE IN HIBE Suzana Praper

3. Hermann Maier, legendarni avstrijski smučar je nedavno v intervjuju priznal, da je otvoritveno tekmo svetovnega pokala v superveleslalomu v Beaver Creeku odpeljal z zlomljenim rebrom, in to kljub temu, da so mu zdravniki to zaradi nevarnosti notranjih poškodb močno odsvetovali.

4. Miru je oče za njegov osemnajsti rojstni dan podaril nov avto, Renault Clio. Takoj po opravljenem vozniškem izpitu je na preizkusno vožnjo povabil svoje tri najboljše prijatelje, Alena, Tineta in Flinta. Izbrali so si noč, ko so ceste prazne, semaforji pa izklopljeni in je zato avto lažje pognati do njegovih meja. Na poti skozi središče Slovenskih Konjic je Miro pritisnil na plin do deske in to se mu je obrestovalo – merilec hitrosti je pokazal novo najboljšo znamko, 118 km/h! Fantje so rjuli od navdušenja, le Tine, ki ga je s tem spet potisnil na drugo stopničko, se je nekoliko kisal. Naslednji vikend sem spet jaz na vrsti, potem pa se pazi, je izdavil med stisnjenimi zobmi.

5. Zakaj Miro z drzno vožnjo postavlja na kocko svoje in življenja svojih prijateljev? Zato ker hoče narediti vtis nanje, ker želi, da bi ga občudovali, spoštovali in ljubili. Miro je torej nečimrn, pa še nespameten povrhu – precenjuje vrednost občudovanja prijateljev (kaj pa Alen, Tine in Flint vedo o tem, kaj je zares vredno občudovanja?), pa še za to malo vredno reč je pripravljen tvegati nekaj najbolj dragocenega, kar premore, svoje življenje.

6. Zanj torej velja, da ne ve prav, za katere stvari v življenju si je vredno in razumno prizadevati – če bi bil moder, bi dojel, da je kaj vredno samo občudovanje ljudi, ki znajo ceniti resnično dragocene stvari in še to le takrat, kadar nas ti ljudje občudujejo iz pravih razlogov, namreč zaradi naših dragocenih dosežkov in sposobnosti. Mirovo obnašanje pa ne kaže samo na pomanjkanje modrosti, ampak tudi pravičnosti.

7. Mirovo obnašanje pa ne kaže samo na pomanjkanje modrosti, ampak tudi pravičnosti. S svojo divjo vožnjo namreč, naj se tega zaveda ali ne, ogroža tudi druge, nič krive in nič dolžne udeležence v prometu. Da bi z malo vrednim občudovanjem sovrstnikov, ki si ga tako ali tako ne zasluži, zadovoljil svojo nečimrnost, torej drugim ljudem jemlje varnost, temeljno dobrino, do katere je upravičen vsak od nas.

8. Kdor drugim jemlje nekaj, kar jim pripada, da bi sebi zagotovil nekaj, kar mu ne pripada, pa je po definiciji krivičen, torej Miro ni le nečimrn in nespameten, ampak za povrh še krivičen.

9. Irena je videti hudo zdelana. V boju s smtonosno boleznijo je izgubila osem kilogramov, zaradi intenzivne kemoterapije so ji pričeli vidno izpadati lasje, njene vedno iskrive oči pa so izgubile precej nekdanjega leska. A čeprav so tudi zdravniki zdaj dokončno obupali nad njo, je neka nerazložljiva življenjska radost še ni zapustila. Ob vsakodnevnih obiskih celo bodri svojega zlomljenega moža in oba sinova, ki le stežka prikrivajo svoj obup. “Življenje je lahko do zadnjega lepo, če se znaš spoprijazniti z mislijo, da je enim pač bolj skopo odmerjeno kot drugim,” pravi.

10. Mateja se je postavila za Suzano, ki ji je prfoksa angleščine po krivici stisnila cvek. To ni pošteno, je glasno ugovarjala. Suzana si je za znanje, ki ga je pokazala, zaslužila vsaj dvojko! Suzana jo je gledala z vsem občudovanjem, kar ga je premogla. To je prava prijateljica, si je mislila, nič drugega kot težav si ne bo s tem nakopala (tudi sama ravno ne briljira pri angleščini), pa se kljub temu neustrašno upre krivici!

11. Kdo je PROTAGONIST? • Grško: • prvi igralec; • vodilna oseba, • voditelj, • prvak.

12. Kaj je vsem protagonistom skupno? • Drugače kot večina nevadnih smrtnikov se požvižgajo na tveganje, ki jim preti, nevarnost, ki jih ogroža, ali trpljenje, ki so mu izpostavljeni. • Nevarnosti, tveganja in zla se nekateri med njimi ne zavedajo, drugi se jih zavedajo, a ne bojijo, tretji spet pa se jih zavedajo in jim vlivajo strah, vendar pa jih ta ne hromi. • Odlikuje jih torej pogum, ena najbolj cenjenih in občudovanih, a tudi redkih odlik človeškega značaja, ki jih imenujemo vrline.

13. Kaj vrline sploh so? • Značajske in osebnostne poteze, torej trajne psihološke značilnosti oseb. • Moralno hvalevredne odlike značaja. • Določena značajska lastnost je vrlina, kadar nam pomaga, da se upremo določeni skušnjavi ali nadoknadimo določeno pomanjkanje motivacije. • Krepostno dejanje od nas zahteva, da se spopademo s skušnjavo.

14. Hrabrost in pogum potrebujemo, ker nas strah ali želja po varnosti ne pripravi k begu le tedaj, kadar nam preti nevarnost ali zlo, temveč tudi v primeru, ko bi bilo bolje vztrajati in se z njo spoprijeti.

15. RAZPRAVA • Dogodki 11. septembra 2001 so se v zgodovino človeštva vpisali kot mračno poglavje. Sedemnajst teroristov, fanatičnih pripadnikov islamske teroristične organizacije Al Kaida je tega dne v skrbno načrtovanih in usklajenih akcijah ugrabilo štiri potniška letala. Dve letali so hladnokrvno strmoglavili v stolpnici Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, eno v stavbo ameriškega obrambnega ministrstva v Washingtonu, četrto pa je, potem ko so se ugrabiteljem po vsem sodeč uprli potniki v njem, preden je uspelo doseči cilj, strmoglavilo na polje nekje v zvezni državi Pennsylvaniji.

16. Pri tem je v eksplozijah ob trčenju, kasneje pa še pod ruševinami sesedlih stolpnic poleg ugrabiteljev umrlo okrog 3000 nedolžnih ljudi. Teroristični napad je sprožil zanimivo razpravo o strahopetnosti in pogumu. Bush je teroriste ozmerjal s strahopetci. • Ali je oseba, ki neustrašno žrtvuje svoje življenje za (čeravno sumljive) politične cilje, lahko kljub temu strahopetna?