Pomen razbremenilne logistike za poslovanje podjetja

1. Pomen razbremenilne logistike za poslovanje podjetja Prof. dr. Klavdij Logožar Ekonomsko-poslovna fakulteta

2. Podjetja potrebujejo razbremenilno logistiko zaradi: • izpolnjevanja zakonov, ki zahtevajo posebno ravnanje z ostanki (varovanje okolja, združljivost in nezdružljivost snovi, skladiščenje nevarnih snovi itd.); • odgovornosti za nevarne odpadke, ki jih javne komunalne ustanove niso dolžne odstranjevati; • višjih stroškov, ki jih je potrebno plačevati organizacijam za odvoz ostankov, če jih podjetje ni sortiralo (npr. stara olja, razredčila, gradbeni odpad itd.); • zaradi ugleda, ki ga podjetje izgubi, če ga v medijih označijo kot onesnaževalca okolja.

3. Ostanke, ki imajo za povzročitelja in/ali nekoga tretjega zadovoljivo vrednost za recikliranje, imenujemo ostanki z vrednostjo ali ostanki v ožjem smislu. Predmeti razbremenilne logistike so prav ti ostanki. Zraven tega prištevamo med objekte razbremenilne logistike tudi embalažo, pomožna transportna sredstva in blago, ki se vrača v podjetje zaradi poškodb med prevozom ali zaradi dobave napačnemu komitentu, in odslužene proizvode.

4. S konceptom razbremenilne logistike uresničujemo tako ekonomske cilje kot okoljevarstvene cilje. Pri okoljevarstvenih ciljih gre za dve oporni točki za formuliranje stvarnih ciljev. V okviru prizadevanj podjetja za zmanjšanje izkoriščanja naravnih resursov lahko razbremenilna logistika na strani inputov pospešuje recikliranje ostankov in s tem prihranke pri angažiranju redkih surovin. Na strani outputov je stvarni cilj razbremenilne logistike enak, recikliranje ostankov torej. Če za določene ostanke možnosti nadaljnje uporabe ali nadaljnje predelave ne obstajajo, mora razbremenilna logistika zagotoviti okolju prijazno prostorsko-časovno transformacijo odpadkov do njihove ustrezne odstranitve.

5. Ekonomski cilji razbremenilne logistike so usmerjeni na izboljšanje rentabilnosti podjetja (kot merilo rentabilnosti podjetja upoštevamo stopnjo donosa). S povečanjem kvote ostankov, ki jih podjetje reciklira, se zmanjša količina ostankov za odstranitev, s čimer doseže podjetje znižanje stroškov za razbremenitev. Pri tem se lahko z avtomatizacijo pretoka ostankov znižajo tudi stroški za plače delavcev. S tem ko podjetje poveča delež ostankov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, se lahko v primeru mikrorecikliranja znižajo stroški vhodnih prvin. V primeru makrorecikliranja pa se lahko poveča dobiček na podlagi iztržka od prodaje ostankov.

6. Razdelitev nalog razbremenilne logistike se opira na aktivnosti tradicionalnih logističnih področij uporabe, kot so nabava, proizvodnja in distribucija, saj lahko tudi pri razbremenilni logistiki ločimo transportne in pretovorne procese, procese skladiščenja, kakor tudi z materialnim tokom povezane informacijske tokove. Vendar lahko pri nalogah razbremenilne logistike zasledimo nekatere vsebinske razlike. Kot dodatna samostojna naloga razbremenilne logistike se pojavlja še zbiranje in sortiranje ostankov.

7. Zbiranje in sortiranje ostankov je tipična naloga razbremenilne logistike, ker se ne pojavlja pri logističnih objektih osnovnega predmeta poslovanja. Razlog za to je, da se pri oskrbi podjetja surovine, materiali in proizvodi praviloma že pri izviru oblikujejo v transportne enote v skladu z zahtevami odjemalca, na področju razbremenitve podjetja pa se ostanki pri izviru pojavljajo v mešani obliki. Da bi bilo zadoščeno zahtevam po čim bolj homogenih tokovih ostankov, je potrebno mešanice ostankov najprej sortirati. Z ločevanjem kot delno nalogo dosežemo torej čiste vrste ostankov. Ker se postopki ločevanja ostankov pogosto kombinirajo z zbiranjem ostankov, je smiselno zbiranje in ločevanje združiti v eno nalogo.

8. Potreba po transportu ostankov nastane, ko mesto nastanka ostankov ni identično z mestom ponovne uporabe ali odstranitve ostankov. Naloge transporta vključujejo pri tem izbiro transportnega sredstva in transportnega procesa, ki morata upoštevati transportni objekt, razpoložljivi čas ter odpravno in dobavno mesto. Poleg klasičnih dejavnikov, kot so transportna razdalja, trajanje transporta in volumen transportnega objekta, je potrebno za uspešno izvedbo transporta ostankov upoštevati še verjetnost, da je transportno sredstvo lahko udeleženo v prometni nesreči, in nevarnost ostankov za okolje.

9. Procesi pretovarjanja ostankov so potrebni, če se zamenja transportno sredstvo, ali če je potrebno objekt transporta vmesno skladiščiti. Število procesov pretovarjanja v razbremenilni logistiki je potrebno tako zaradi stroškovnih kot tudi okoljevarstvenih motivov znižati na minimum. Pri vsaki pretovorni manipulaciji obstaja namreč povečana nevarnost, da se ostanki sprostijo in nekontrolirano obremenijo naravno okolje.

10. Skladiščenje ostankov opravlja funkcijo časovne premostitve med časovno neusklajenimi procesi, ki se ukvarjajo z ostanki. S tem so tesno povezane spremembe v strukturi sestave ostankov pri prehodih iz nekega procesa v naslednji proces. Potreba po skladiščenju ostankov se lahko pokaže npr. zaradi oblikovanja ekonomsko učinkovitih transportnih enot oz. količin. Skladiščenje je potrebno tudi v času zbiranja ostankov, ko je predvidena minimalna potrebna količina za nadaljnje operacije z ostanki.

11. Ugotovimo lahko, da je naloga razbremenilne logistike uporaba in nadaljnji razvoj obstoječih logističnih metod pri izvajanju tehle aktivnosti: • zbiranju, transportu in skladiščenju predmetov razbremenilne logistike (embalaže, pomožnih transportnih sredstev, ostankov, poškodovanega ali nepravilno dostavljenega blaga, odsluženih proizvodov), • optimizaciji procesov recikliranja ponovno pridobljenih proizvodov, delov in materialov, • podpori konceptom, katerih cilj je zmanjševanje obsega predmetov razbremenilne logistike.

12. Hvala za vašo pozornost.