DIGITALIZACIJA AVDIOVIZUALNEGA ARHIVA

2. DIGITALIZACIJA AVDIOVIZUALNEGA ARHIVA DIPLOMSKA NALOGA Jure Longyka

3. Vsebina naloge odkriti razloge za digitalizacijo AV arhivov definirati digitalizirani AV arhiv opredeliti proces digitalizacije AV arhiva prikazati zmožnosti in prednosti digitalnih AV arhivov opozoriti na dvome, ovire in pasti pri vstopanju v digitalni svet z natančim pregledom primerov ujeti trenutek ponuditi rešitev osrednjega primera in pogledati v prihodnost

4. Avdiovizualno delo - definicija Avdiovizualno delo je vsako umetniško delo ali informacija, ki vsebuje zvočni zapis ali zapis gibljive slike. Zvočni zapis je lahko samostojen zapis gibljive slike je lahko sinhorniziran z zvočnim zapisom ali nem. Avdiovizualno delo je tudi vsakršni večpredstavni spoj teh zapisov. Zapisano je lahko na fizičnem nosilcu ali neposredno preneseno prek telekomunikacijskih povezav.

5. Avdiovizualno delo – življenjski cikel

6. Avdiovizualno delo in vloga arhiva

7. 4 vzvodi digitalizacije arhivov DIGITALNA PRODUKCIJA DIGITALNA DISTRIBUCIJA “DIGITALNA” KONZUMACIJA DIGITALNO VZDRŽEVANJE ARHIVA

8. DIGITALNA PRODUKCIJA glasba in radio NLE, DV, IEEE 1394, MPEG2 video ENG: Sony MPEG IMX, HD recording Video Area Network, Video Content Management digitalna obdelava filma; DV > 16mm KLONIRANJE digitalnega zapisa pomembno: enotni lastni (native) format

9. DIGITALNA DISTRIBUCIJAa) RADIODIFUZIJA DAB DTV (ZDA), ISDB (Japonska), DVB (Evropa) v ZDA do maja 2003 vse postaje signal DTV, prehodno obdobje pa le do 2006 MPEG2

10. DIGITALNA DISTRIBUCIJAb) PRENOS PREK OMREŽIJ v realnem času s protokoli RSVP, RTP, RTCP multicasting presega point-to-point datacasting izkorišča radiodifuzijo za point-to-multipoint Metropolitan Area Network > 150 Mb/s VDSL (Iskratel, 2002) > 10 Mb/s upravljalci TK omrežij postajajo ponudniki vsebin

11. DIGITALNA DISTRIBUCIJAc) DIGITALNI KINO prihaja! V letu 2002 nameščenih 31 digitalnih kinodvoran motiv tudi finančni – filmska kopija stane 2.500$ Technicolor Digital Cinema obljublja 1000 dvoran v 2 letih

12. DIGITALNA DISTRIBUCIJAd) DIGITALNI NOSILCI CD, DVD oktobra 2001 v ZDA prodali več DVD predvajalnikov kot VHSov materialni prenos izumira, z njim iz distribucije odhajajo tudi nosilci a dejansko so bili pionirji digitalne distribucije z daljnosežnimi posledicami

13. “DIGITALNA” KONZUMACIJA množično distribucijo zamenjuje individualna, profilirana zlivanje medijev, ITV settop box, Personal Video Recorder “broadcatching” Video On Demand Near Video On Demand neposredni in hiter dostop, hramba na malem prostoru, neskončne možnosti manipulacije

14. DIGITALNO VZDRŽEVANJE ARHIVA Digitalna tehnika korenito spreminja vse 3 naloge arhivarjev: ZBIRANJE OHRANJANJE OMOGOČANJE DOSTOPA do gradiva

15. DIGITALNO VZDRŽEVANJE ARHIVAa) ZBIRANJE arhivi so po tradiciji analogni Kako se spopasti z digitalnimi nosilci? Kako je digialni nosilec sploh definiran? Kaj je v digitalnem izvirnik in kaj prepis? SPROTNO ARHIVIRANJE! marsikje sprevrženo stanje

16. DIGITALNO VZDRŽEVANJE ARHIVAb) OHRANJANJE fizično in tehnološko staranje zapisov analogni zapis se s časom slabša, prepis pomeni novo generacijo in izgubo kakovosti digitalni zapis pa se ne stara in pri prepisu (kloniranju) ne izgublja kakovosti je pa veliko bolj občutljiv! CD in DVD naj bi trajala 50-100 let vse hitrejše menjavanje formatov

17. OSNOVNA NAČELADIGITALNEGA OHRANJANJA ARHIVA digitalno hraniti digitalno analogno digitalizirati uporabiti najboljšo možno digitalno kakovost delati z dovolj varnostnimi kopijami zapise redno prepisovati

18. DIGITALNO VZDRŽEVANJE ARHIVAc) RESTAVRIRANJE zvok: šum, pokanje, linearna popačenja, jakostna obdelava, višji harmoniki... video: premik slike, napake v barvah... film: mehanski in kemični vplivi časa in rabe, posledice kopiranja... asinhronost digitalna obdelava je nelinearna, natančna, večstopenjska, vsak poseg pa ne pomieni nujno naslednje generacije

19. DIGITALNO VZDRŽEVANJE ARHIVAd) NEUNIČEVALEN DOSTOP digitalni arhiv ni podvržen obrabi, pregledovanje je popolnoma neboleče ogledne kopije so preteklost ogled kjerkoli, kadarkoli, poljubnokrat, poljubno število odjemalcev hkrati, v poljubni kakovosti

20. Proces digitalizacije AV dela

21. Načela A/D pretvorbe • najdi najboljši vir analognega signala, • očisti signal, • ko gre za video, nastavi pravi izrez in razmerje slike, • in početje dobro dokumentiraj

22. Stiskanje • nestisnjen zvok 1,4 Mb/s • nestisnjen video 150 Mb/s • 1 minuta nestisnjenega videa = 1 GB • tipični video vsebuje 20-30% redundance • stiskanje zato izgubno • intraframe (M-JPEG), interframe (MPEG) • MPEG*, Divx;), MP3, Windows Media • neželjeni učinki • otežena montaža • generacije posnetkov!

23. Hramba digitalnega zapisaa) Podatkovni in nepodatkovni nosilci AV zapisov • HD, CD, DLT vs. DAT, DV • Podatkovni: datotečni sistem, neposredni dostop • Nepodatkovni: zaporedni dostop, prenosljivost, občutljivost nosilca • Razlika izginja – DVD že enoten, datotečni sistem UDF, folder VIDEO_TS

24. Hramba digitalnega zapisab) Optični diski in tračne enote • datotečni sistem je za povsem digitalizirano produkcijo brez prenosa nosilcev nujen • težava je video • tračne enote – IBM 1TB na enem nosilcu • DVD pognal naprej, a že pretesen • Napoved Ricoh - DVD100!

25. Hramba digitalnega zapisac) Trdi diski

26. Hramba digitalnega zapisac) Trdi diski • Hitri in prostorsko ekonomični – IBM 230x manjši prostor • Dragi? – cenitev celo 50% letno, magična meja 1$ za 1GB se bliža • Nezanesljivi? – redundanca, RAID • Premalo zmogljivi? – Storage Area Network, Fibre Channel

27. Hramba digitalnega zapisad) Varnost • Redundanca zapisov • Varnostne kopije • Različni nosilci • Več lokacij • Izguba digitalne vsebine je lahko hitra in boleča!

28. META PODATKI • Podatki o podatkih = podatki o vsebini AV zapisa • Spremljajoči podatki digitalnega zapisa • Podatki o hrambi in vzdrževanju • Podatki o nastanku in vsebini

29. META PODATKI • Digitalizacija je enkratna priložnost za ureditev meta podatkov! • Kaj in kako zbirati? • Digitalni zapis zahteva nove meta podatke • Proces digitalizacije nove ustvarja • Digitalni AV arhiv pa nove osmišlja!

30. META PODATKI • Dodeljevanje zunanjih = tagging • Popisovanje na osnovi vsebine = logging • Ob nalaganju ali prepisu ročni popis • Auto-logging: razpoznavanje rezov, reprezentančna slika, ključne besede iz razpoznanega govora... • Virage Video Logger, Converra ScreeningRoom, Pictron Video Gateway, Mediasite Publisher... • Auto-logging ob snemanju: Arricam, Sony DVCAM

31. META PODATKI • Skoraj vsak arhiv ravna drugače • Za odprtost, izmenjavo, trženje nujni standardi! • Dublin Core, MARC, EBU P/Meta, TV Anytime, MPEG-7, MPEG-21 • AMIA, IASA, FIAF (2005 v Ljubljani)

32. Digitalni avdiovizualni arhiv - definicija • DIGITALNI ZAPIS VSEBINEna enem od digitalnih nosilcev, lahko na nepodatkovni način, še bolje v datotečnem sistemu. • DOSTOPNOST NA ZAHTEVOs čimkrajšim odzivnim časom (on-line ali near-line access). Kako je tej zahtevi zadoščeno, niti ni pomembno. • NEMATERIALNI PRENOS VSEBINEdo odjemalca, ki je zahtevo podal. Digitalna vsebina pride do odjemalca po telekomunikacijskih povezavah. Samo biti, nič atomov. • NEPOSREDNI DOSTOPdo vsebine. To velja zlasti za vsebino, preneseno k odjemalcu. Ta lastnost je lahko pri nekaterih načinih konzumacije namenoma okrnjena, iz tehničnih ali pravnih razlogov.

33. KAKOVOST VIDEO ZVOK PREDOGLEDNA (preview) < 4 MB/s < 128 kb/s DISTRIBUCIJSKA oz. oddajna (broadcast) 4 - 10 MB/s 128 kb/s - 48 kHz/16 bitov/stereo PRODUKCIJSKA 5 - 20 MB/s in več 44.1 kHz/16 bitov/stereo ali več Stopnje kakovosti digitalnega AV zapisa

34. PREDOGLEDNI DIGITALNI DISTRIBUCIJSKI DIGITALNI PRODUKCIJSKI DIGITALNI NEŽIVI DIGITALNI ANALOGNI Nivoji v (digitalnem) AV arhivu: • Kje je meja?

35. Zgradba digitalnih AV arhivov • ENONIVOJSKI DAVA • VEČNIVOJSKI DAVA • Digitalno-digitalni, analogno-digitalni, predogledni digitalni... • Jasna preslikava med nivoji! • Prehajanje na nižje nivoje v realnem času

36. Gradnja digitalnih AV arhivov • Sistematična digitalizacija • Digitalizacija na zahtevo • Predogledni digitalni nivo izvedljiv takoj! • Digitalni nivoji se bodo prej ali slej zlili

37. Izvedba dostopnosti na zahtevo • “živi”digitalni arhivi so še redki • Dostopni čas nekaj sekund = on-line • Dostopni čas nekaj minut = near-line • Dostopni čas daljši = ? • Ročna strežba na prehodu marsikje (Radio Slovenija) • Robotizacija – lahko tudi z nepodatkovnimi nosilci; neposredni dostop utegne trpeti • DAT za robotizacijo težaven

38. Pomisleki, ovire in pasti • Finančni • Organizacijski • Tehnični • Pravni • Strategije vstopa v digitalni svet: državna podpora, sponzorstvo, združevanje, priključevanje • Politika majhnih korakov

39. Kaj bodo omogočili digitalni AV arhivi? • popolnoma digitalizirano produkcijo • iskanje in pregled arhiva z računalnikom prek omrežij • avtomatsko preslikavo iz off-line v on-line montažo • druge izboljšave produkcijskega postopka • široko (ponovno) uporabo gradiva • zvok in video na zahtevo (VOD) • skorajšnji video na zahtevo (NVOD) • dosego konzumentov, o katerih smo prej lahko le sanjali • dostop do vsebin, o katerih smo prej lahko le sanjali • učenje na daljavo • nadaljnje zbliževanje in zlivanje medijev • množitev in razvoj novih oblik večpredstavnih vsebin • nastanek večpredstavnih arhivov • ter neslutene nove možnosti iskanja, primerjave, obdelave in interpretacije AV vsebine

40. Pogoji za uresničitev • višja procesna zmogljivost sistemov za obdelavo • obsežnejši in cenejši hranilni prostor • možnost hitrega in kakovostnega prenosa AV vsebine od točke do točke • uskladitev tehničnih standardov • izpopolnitev programov za predvajanje, ki naj prepoznavajo vse formate • opremljenost vsebin s čimbolj učinkovitimi in enotnimi meta podatki • razvoj novih semantičnih modelov reprezentacije AV vsebine • razvoj tehnik za analizo zvočnega in video zapisa • in seveda digitalizacija AV arhivov

41. Primeri • Radio Študent • Neven Korda – zavod Zank • Borko Radešček – KUD Cineast • Forum Ljubljana • Videoprodukcija Kregar

42. Osrednji primer - Tone Stojko in Društvo za ohranjanje gledališke dediščine