INTELIGENTNOST

1. INTELIGENTNOST Janina Curk II. gimnazija Maribor

2. KAJ JE INTELIGENTNOST • lat. intellego: razumem • inteligentnost, ne inteligenca • definicija arbitrarna (dogovor) • »Inteligentnost je tisto, o čemer se vsi avtorji ne strinjajo med seboj«  • Binet: »Inteligentnost je tisto, kar merijo moji testi!« 

3. OPREDELITVE INTELIGENTNOSTI • sodi med kognitivne oz. umske sposobnosti, ki so dispozicije (potenciali) za dosežke na kognitivnem področju • sposobnost učinkovitega mišljenja in reševanja problemov • iznajdljivost in učinkovitost v novih situacijah • hitrost in točnost predelave (procesiranja) informacij • poleg splošne več različnih komponent inteligentnosti (ni enovita sposobnost)

4. POVEZANOST Z ZNANJEM • višja inteligetnost – večja učinkovitost pri pridobivanju znanja in uporabi v življenju • podtesti splošnega znanja/razgledanosti • na inteligentnost sklepamo zlasti po uspešnosti pri problemih, pri katerih si ne moreš pomagati z naučenim znanjem

5. VPLIVI DEDNOSTI IN OKOLJA • pomemben vpliv dednosti, seveda pa vpliva tudi okolje – možne spremembe • povprečne korelacije čez 100 študij: • enojajčni dvojčki v istem okolju: 0.86 • enojajčni dvojčki v različnem okolju: 0.72 • dvojajčni dvojčki v istem okolju: 0.60 • sorojenci v istem okolju: 0.47 • sorojenci v različnem okolju: 0.24 • starši in otroci: 0.40

6. BIOLOŠKA IN IZKUSTVENA INTELIGENTNOST • BIOLOŠKA: vrojeni potencial nevropsihičnega sistema za obdelovanje informacij (abstraktno mišljenje, razumevanje odnosov , miselno povezovanje …) • IZKUSTVENA: odvisna od učenja, izkušenj, izobrazbe in kulture (razumevanje besed in računanje) • korelacija ok. 0,60 (biološka vpliva na izkustveno: od prirojenih zmožnosti je odvisno, kako učinkovito bo človek pridobival in izkoriščal svoje izkušnje) • „psihometrična inteligentnost“ – ki jo izmerimo s testi

7. RAZVOJ INTELIGENTNOSTI • biološka se razvija do pr. 20. leta (vrh pri 16), po 40. letu prične upadati (naraščanje do 16. leta je povezano z geni in razvojem možganskih struktur) • izkustvena vrh doseže kasneje in tudi potem ne upada, pač pa lahko z izkušnjami celo raste, če človek ostaja intelektualno aktiven (kompenzira upadanje biološke)

8. Grafični prikaz razvoja • vključi

9. THURSTONOVA TEORIJA (1927, 1938) • inteligentnost je sklop različnih umskih sposobnosti • sedem primarnih intelektualnih sposobnosti (faktorjev), ki so med seboj razmeroma neodvisne in jih merijo različne naloge na testih: • besedno razumevanje • besedno izražanje • številske sposobnosti • prostorske sposobnosti • zaznavne sposobnosti • spominske sposobnosti • sklepanje (rezoniranje)

10. Besedno razumevanje(besedne sposobnosti) Razumevanje besednega gradiva, npr.: • navajanje pomena določenih pojmov • razumevanje pregovorov: »Kdor hodi počasi, prej pride«, pomeni: • da je počasna hoja hitrejša od teka • da je treba vedno hoditi počasi, če hočemo doseči cilj • da bo delo bolje uspelo, če delamo previdno in premišljeno • iskanje sopomenk in protipomenk: • Podčrtajte besedi, ki imata popolnoma enak ali popolnoma nasproten pomen: marljiv, nezaposlen, ubogljiv, ničvreden, len • Dve od petih besed v vsaki vrstici imata podoben pomen. Kateri? a) Prevaran, tesnoben, pretresen, potrt, anksiozen. b) Radoveden, ponosen, marljiv, zvedav, duhovit.

11. Besedno izražanje(besednostne sposobnosti) Obseg in hitrost uporabe besednega zaklada, npr.: • navajanje besed, ki se začnejo ali končajo na določeno črko • prepoznavanje besed, kjer so črke pomešane • navajanje istopomenk in protipomenk • Kaj pomenijo spodaj zapisani pregovori? a) Vsak je svoje sreče kovač. b) Kdor visoko leta, nizko pade.

12. Številske sposobnosti Hitrost in točnost enostavnih računskih operacij, npr.: • reševanje enostavnih nalog, ki zahtevajo seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje Napišite vsote naslednjih vrstic: 13 + 26 + 14

13. Prostorske sposobnosti Razumevanje prostorskih odnosov, prostorska predstavljivost, npr.: • kateri plašč ustreza določenemu telesu • Lik na levi prekucnemo v desno in ga nato zasučemo prek njegove osi. Katerega od likov, ki so narisani desno, bomo dobili pri tem: …

14. Zaznavne sposobnosti Sposobnost hitrega in točnega zaznavanja razlik in podobnosti v dražljajih, npr.: • ugotavljanje, kaj na risbi predmeta manjka, kje se nahaja določena podrobnost, v katerem liku se skriva določena oblika …

15. Spominske sposobnosti Sposobnost pomnjenja gradiva, npr.: • naloge, ki se nanašajo na obseg spomina (koliko črk ali številk v nizu si lahko zapomnimo) • Milgramova učna naloga

16. Logično sklepanje(rezoniranje) Sposobnost hitrega in učinkovitega sklepanja in presojanja logičnih odnosov, npr.: • naloge, ki zahtevajo odkritje pravila in pravilno nadaljevanje zaporedja: Besede ali številke v spodnjih vrsticah so razvrščene po določeni zakonitosti. Ugotovite zakonitost za posamezno vrsto in vpišite na prazen prostor pravilno rešitev, tj. tisto besedo ali številko, ki vrsto pravilno nadaljuje. a) tam, mat; rob, bor; kar, ....... b) 1, 11, 20, 28, 35 ......., ....... c) zvonček, hruška, trava, žaba .......... č) 2, 5, 15, 18, 54, 57, 171 .......

17. MERJENJE INTELIGENTNOSTI • ne moremo neposredno, pač pa preko njenih učinkov – testi • raziskave od konca 80. vse bolj kažejo možnosti bolj direktnih fizioloških meritev

18. Zgodovina • prvi test je z namenom odkrivanja osnovnošolcev, ki potrebujejo dodatne spodbude v šoli, izdelal francoski psiholog Alfred Binetskupaj z zdravnikom T. Simonom – Binet-Simonov test (1905) • sklepal, da se inteligentnost meri z nalogami, ki zahtevajo sposobnost reševanja problemov, presojanja in sklepanja • razvrstil po naraščajoči težavnosti in dal reševati različno starim otrokom • Primeri nalog: • otrok si zapomni zaporedja števil • ugotovi, kateri del na sliki manjka • poimenuje barve • prerisuje geometrične like • šteje od 20 nazaj • zamenja bankovec z drobižem • tvori stavke iz danih besed …

19. Mentalna starost • Binet je izračunal povprečni rezultat za vsako starost in tako dobil norme – kriterije za primerjavo • na podlagi rezultata (uspešno rešenih nalog) je določal mentalno starostotroka: Če je pet let star otrok rešil naloge, ki ji reši večina otrok v tem starostnem obdobju, ni pa rešil nobene naloge za starejše otroke, je bila njegova mentalna starost pet let. To mentalno starost je lahko imel tudi otrok, star sedem let, če je bil njegov dosežek enak opisanemu dosežku petletnika. • Neželena posledica (zlasti v GB in ZDA): uporaba za primerjanje in selekcijo posameznikov, ki normalno intelektualno funkcionirajo

20. Inteligenčni količnik Desetletje kasneje je bil kot mera INT uveden količnik IQ: izniči vpliv starosti na končno vrednost in omogoči primerjavo različno starih otrok: IQ 118 vselej govori o nadpovprečni inteligentnosti, pa naj bo otrok star 3 leta ali 12 let. Enako velja, da ima otrok, ki rešuje naloge, tako kot je pričakovano za njegovo starostno skupino, vedno IQ 100. IQ = (mentalna starost/kronološka starost) x 100

21. Odklonski IQ • Obrazec za izračun IQ, ki temelji na starosti, je ustrezen samo za otroke, ne pa tudi za odrasle, saj se umske sposobnosti od mladostništva dalje ne spreminjajo iz leta v leto kot v obdobju otroštva. • Zato odklonski IQ:ki izraža odnos med dosežkom posameznika in povprečnim dosežkom v populaciji, ki ji pripada (npr. povprečnim testnim rezultatom v določeni starostni skupini). IQ = (testni rezultat posameznika/povprečen testni rezultat določene populacije) x 100

22. IQ je relativna mera! • Vidimo, da IQ ni absolutna mera, pač pa relativna: pove samo to, kakšen je rezultat posameznika v primerjavi s povprečjem (enako starih). • Testi so standardizirani tako, da je povprečnemu dosežku v populaciji pripisana vrednost 100 točk. Torej če imaš IQ 100, ima polovica populacije nižji IQ, polovica pa višjega.

23. Distribucija IQ • 130 in več: zelo visoka • 120 – 130: visoka • 110 – 120: nadpovprečna • 90 – 110: povprečna • 80 - 90: podpovprečna • 70 - 80: mejna • pod 70: različne stopnje »duševne prizadetosti« ali uradno motenj v duševnem razvoju: lažja, zmerna, težja in najtežja

24. Primer Janezka • povprečen rezultat 10-letnikov je 50 točk, 12-letnikov pa 60 točk • testiramo 10-letnega Janezka (kronološka starost je 10 let) • če Janezek doseže 50 točk, torej točno povprečje svoje starostne skupine, je njegova mentalna starost tudi 10 IQ=(MS/KS)x100=(10/10)x100=100 odklonski IQ=(Janezkov rezultat/povprečje te starostne skupine) x 100=(50/50)x100=120 • če Janezek doseže 60 točk, pa je njegova mentalna starost 12 let IQ=(MS/KS)x100=(12/10)x100=120 odklonski IQ=(Janezkov rezultat/povprečje te starostne skupine) x 100=(60/50)x100=120

25. UPORABNOST IQ • poklicno usmerjanje in svetovanje • štipendiranje nadarjenih • izbiranju za sprejem na delovno mesto ali v študijski program • v psihodiagnostiki (klinični psihologiji) za ugotavljanje specifičnih učnih težav, napak v procesu mišljenja ali možganskih poškodb (redna OŠ ali prilagojeni program) • v zavodih za ljudi z motnjami v duševnem razvoju za načrtovanje in potem preverjanja učinkovitosti terapije

26. IQ je le groba smernica

27. KRITIKE MERJENJA • Testi merijo trenutno izraženost inteligentnosti, ne pa intelektualnega potenciala oz. le v manjši meri (zlasti naloge, ki zahtevajo sklepanje - rezoniranje). • Problem nezanesljivosti napovedovanja dosežkov na podlagi IQ v obdobju otroštva in mladostništva: inteligentnost se najhitreje razvija v otroštvu (razlika med 4 in 5-letnikom je veliko večja kot razlika med 15 in 16-letnikom),

28. KRITIKE MERJENJA • Testi merijo samo konvergentno mišljenje, ne pa tudi divergentnega mišljenja, čeprav so problemi v vsakdanjem življenju pogosteje odprti. • Prav tako v testih ne moremo zajeti nekaterih pomembnih komponent inteligentnosti, npr.: • sposobnost zdravorazumskega presojanja • sposobnost spontanega znajdenja v socialnih situacijah (socialna inteligentnost) • spretnost manipuliranja s predmeti (praktična inteligentnost) • čustvena inteligentnost • gibalna inteligentnost • glasbena inteligentnost • moralna inteligentnost …

29. KRITIKE MERJENJA • Neupoštevanje situacijskih dejavnikov med testiranjem, ki vplivajo na rezultat: razpoloženje, trema, prenizka ali previsoka motiviranost, utrujenost, izkušnje s testnimi situacijami, impulzivnost, anksioznost, čustvena labilnost (časovni pritisk), depresivno pogojena upočasnjenost … • Neupoštevanje drugih dejavnikov, ki poleg inteligentnosti vplivajo na dosežke: testiranje je koristno za oceno sposobnosti, a ob kritični interpretaciji in zavedanju, da na uspešnost pri učenju, delu in v življenju nasploh vplivajo še mnogi drugi (vsaj) enako pomembni dejavniki (gl. dejavniki učnega uspeha)!

30. KRITIKE MERJENJA Etični problem • testira samo mag. psih. (2. stopnja) • da bi se izognili nekritičnim in nestrokovnim interpretacijam • zloraba testov vodi do neupravičenih občutij superiornosti in inferiornosti, neetičnih razlikovanj ljudi glede na IQ, kot da je to edina in usodna človekova kvaliteta, stigmatiziranja in diskriminiranja Mensa: mednarodna organizacija, ki »ponuja inteligentnim posameznikom možnost združevanja zgolj na podlagi visokega IQ, ne glede na politična prepričanja, raso, vero ali življenjski slog«! Le en pogoj: po rezultatu na testu inteligentnosti uvrstiti se v zgornja dva odstotka prebivalstva.

31. KRITIKE MERJENJA • Neupoštevanje medkulturnih razlik: testa, standardiziranega v nekem kulturnem okolju, ne moremo uporabiti v drugačnem okolju. Culture-free testi: neodvisni od kulture, specifične vzgoje, učenja in socializacije.

32. RAZLIKE V IQ MED RASAMI, NARODI, ETNIČNIMI SKUPINAMI „Nobena sposobnost ni bila tako dolgo in tako intenzivno predmet psihološkega raziskovanja kot inteligentnost. Ne samo to, nobeno psihološko raziskovanje tudi ni zbujalo toliko hude krvi kot raziskovanje inteligentnosti in to v enaki meri zato, ker so znanstvene izsledke zlorabljali v politične in druge namene, in zato, ker so bili velikokrat tudi sami raziskovalci inteligentnosti pristransko naravnani.“* V ospredju teh polemik je stara debata o tem, ali se pojavljajo razlike v inteligentnosti med različnimi rasnimi in drugimi skupinami. Namesto da bi znanstvene izsledke obravnavali kot to, kar so, so jih velikokrat uporabljali kot netivo za ideološke spore.

33. Razlike so v pogojih življenja • nekatere starejše raziskave: na testih inteligentnosti so dosežki Afroameričanovv povprečju med 10 in 15 IQ točk nižji od dosežkov belcev, dosežki prebivalcev hispanističnega porekla (npr. priseljencev iz Mehike, Latinske Amerike, Kube) pa so nekje vmes • opisane ugotovitve so bile v preteklosti večkrat zlorabljene kot opravičilo za rasno diskriminacijo („inteligentnostni rasizem«) • razlike so posledica socialnih in kulturnih razlik: socialno-ekonomske razmere, čas, ki ga starši posvetijo spodbujanju in podpiranju otroka, vrednote določene kulture (manjša motiviranost in tekmovalnost …) • Razlike v inteligentnosti znotraj skupin so mnogo večje kot razlike med skupinami

34. RAZLIKE MED SPOLOMA • V splošni inteligentnosti ni razlik. • Ženske boljši povprečni rezultat pri besednih sposobnostih, rutinskem računanju. • Moški boljši povprečni rezultat pri prostorskem predstavljanju (npr. miselno rotiranje predmetov, ocena gibanja predmetov skozi prostor, geometrični problemi).

35. KAJ VPLIVA NA INTELIGENTNOST • Biološki faktorji • Sociokulturni faktorji • spodbudno okolje • vzgojne spodbude in intervencije – obogateno okolje (začetni učinek, ki pozneje pogosto preneha) • izobrazba, šolske spodbude • kompleksnost poklicnega dela • ne vpliva vzgojni slog

36. INTELIGENTNOST IN MOŽGANI Splošna inteligentnost korelira: • negativno z možganskim metabolizmom glukoze: inteligentnejši možgani porabijo manj glukoze (manj energije za isti učinek)1 • pozitivno s hitrostjo perifernega nevronskega prevajanja (centralno še ni raziskano)2 • pozitivno z diferenciacijo in rastjo dendritov • pozitivno z gostoto sive mase možganskih celic, ki je gensko pogojena • pozitivno z možganskimi valovi – frekvenca alfa valov4 • pozitivno s prekrvavitvijo možganskih središč (starost!)

37. BIOKEMIJA INTELIGENTNOSTI • spolni hormoni: • testosteron in prostorske sposobnosti (nelinearno) • estrogen in verbalne sposobnosti (linearno)ž • nevrotransmiterji • acetilholin (učenje in spomin) • dopamin • „smartdrugs“ • ni posameznega gena, ki je odgovoren za inteligentnost – pod vplivom številnih genov