STATISTIČNI LETOPIS REPUBLIKE SLOVENIJE 2004

1. STATISTIČNI LETOPIS REPUBLIKE SLOVENIJE 2004 Pregled po statističnih regijah Simona Klasinc Vodja oddelka za regionalne statistike Simona.klasinc@gov.si Novinarska konferenca

2. OBJAVLJANJE PODATKOV PO STATISTIČNIH REGIJAH • Podatki po statističnih regijah so objavljeni v različnih publikacijah SURS (Statistične informacije, Rezultati raziskovanj, nekatere posebne publikacije, Statistični letopis) • Statistični letopis: 29 tabel iz različnih vsebinskih področij (prebivalstvo, popisni podatki, poslovni subjekti, izobraževanje, trg dela, BDP, storitve, okolje) Novinarska konferenca

3. PREBIVALSTVENE IN SOCIALNE ZNAČILNOSTI • Število prebivalcev, gostota, površina • Največja po številu prebivalstva in gostoti prebivalstva je osrednjeslovenska statistična regija • Najmanjša statistična regija po površini in številu prebivalstva – zasavska, je druga najgosteje naseljena • Najredkeje naseljena notranjsko-kraška statistična regija ima 5x manj preb./km2 kot osrednjeslovenska Novinarska konferenca

4. PREBIVALSTVENE IN SOCIALNE ZNAČILNOSTI - nadaljevanje • Naravno in selitveno gibanje prebivalstva • Več kot polovica statističnih regij je imela v letu 2003 več starega kot mladega prebivalstva; najbolj neugodno razmerje je imela obalno-kraška regija • Le dve statistični regiji sta imeli minimalni pozitivni naravni prirast, in sicer gorenjska ter osrednjeslovenska • Selitveni prirast je bil v večini regij pozitiven; najbolj privlačna za priseljevanje je bila obalno-kraška regija, kjer je selitveni prirast na 1 000 preb znašal 6,6. Novinarska konferenca

5. PREBIVALSTVENE IN SOCIALNE ZNAČILNOSTI - nadaljevanje • Izobraževanje • 30 % prebivalstva, starega več kot 15 let je imelo leta 2003 osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo; osrednjeslovenska statistična regija 25 %; pomurska statistična regija 41 %. • 56% prebivalstva Slovenije je imelo srednješolsko izobrazbo, razlike med regijami zadevajo različne oblike srednješolskega izobraževanja. • Najvišji delež višje in visoko izobraženih med regijami je imela osrednjeslovenska, in sicer 2 krat višjega kot spodnjeposavska. Novinarska konferenca

6. PREBIVALSTVENE IN SOCIALNE ZNAČILNOSTI - nadaljevanje • Kriminaliteta • Število obsojenih polnoletnih oseb na 10 000 prebivalcev – v koroški statistični regiji 56, v goriški statistični regiji 23. • Število kaznovanih mladoletnih oseb na 10 000 prebivalcev - v koroški statistični regiji 6,6, v goriški statistični regiji 0,5. Novinarska konferenca

7. TRG DELA • Delovno aktivno prebivalstvo • Stopnja delovne aktivnosti (Slo 55,5%; notranjsko-kraška 58,7 %; podravska 51,3 %) • Brezposelnost • Stopnja registrirane brezposelnosti (Slo 11,2%; pomurska 17,5%; goriška 6,4 %) • Plače • Tako za bruto kot tudi za neto plače velja, da so bile v preteklem letu najvišje v osrednjeslovenski in najnižje v pomurski statistični regiji • V primerjavi s predhodnim letom so se plače najbolj povečale v spodnjeposavski statistični regiji in najmanj v jugovzhodni Sloveniji Novinarska konferenca

8. Poslovni subjekti • V Sloveniji je bilo največ poslovnih subjektov konec lanskega leta registriranih v dejavnostih trgovine, gostinstva in prometa, in sicer 31 %; največ v obalno-kraški statistični regiji (37,2%) • Bruto domači proizvod • Osrednjeslovenska statistična regija prispeva največ k celotnemu BDP in ima tudi najvišji BDP na prebivalca (3,8 mio Sit) v nasprotju s pomursko, ki ima najnižji BDP na prebivalca (2 krat manjši kot osrednjeslovenska) med statističnimi regijami Novinarska konferenca

9. PROIZVODNE IN STORITVENE STATISTIKE • Transport • 45 osebnih avtomobilov na 100 prebivalcev; v obalno-kraški statistični regiji 5 več, v zasavski 6 manj • Trgovina • 5,5 prodajaln na 1 000 prebivalcev; v osrednjeslovenski statistični regiji 2,2 več, v pomurski 2,5 manj • Gradbeništvo • 21 % vseh gradbenih dovoljenj za stavbe je bilo izdanih v podravski statistični regiji; v zasavski 22 krat manj • 43 gradbenih dovoljenj na 10 000 preb v podravski in le 10 v zasavski statistični regiji Novinarska konferenca

10. OKOLJE • Varstvo okolja • Med regijami je v letu 2002 savinjska statistična regija namenila največ sredstev za investicije v varstvo okolja; tudi delež tovrstnih investicij v okviru ustvarjenega BDP je bil največji med regijami in je znašal 2% BDP • Savinjska statistična regija je tudi za tekoče izdatke za varstvo okolja namenila največ sredstev; 25 krat več kot npr. zasavska. Novinarska konferenca

11. OKOLJE- nadaljevanje • Odpadki • V Slo. je povprečna letna količina komunalnih odpadkov na prebivalca, zbranih z javnim odvozom v letu 2003 znašala 394 kg; v gorenjski statistični regiji 503 kg; v koroški 306 kg • Ocenjena škoda zaradi elementarnih nesreč • Zaradi elementarnih nesreč so imele največje izgube podravska, pomurska in savinjska statistična regija • Najvišje ocenjena škoda zaradi elementarnih nesreč na prebivalca je bila v pomurski statistični regiji (50 785 Sit), 9 krat manjša je bila v zasavski. Novinarska konferenca

12. HVALA ZA POZORNOST Novinarska konferenca