1 / 45

FISKALNI SISTEM IN POLITIKA Splošno

FISKALNI SISTEM IN POLITIKA Splošno. Prihodki Odhodki Primanjkljaj Javni dolg. FUNKCIJE JAVNEGA SEKTORJA. Alokacijska funkcija - zadovoljevanje potreb po javnih dobrinah proporcionalnost e=1, progresivnost e>1, regresivnost e< 1 Prerazdelitvena funkcija – pravičnost, progresivnost

Download Presentation

FISKALNI SISTEM IN POLITIKA Splošno

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. FISKALNI SISTEM IN POLITIKASplošno Prihodki Odhodki Primanjkljaj Javni dolg

  2. FUNKCIJE JAVNEGA SEKTORJA Alokacijska funkcija- zadovoljevanje potreb po javnih dobrinah proporcionalnost e=1, progresivnost e>1, regresivnost e< 1 Prerazdelitvena funkcija– pravičnost, progresivnost Stabilizacijska funkcija – makroekonomska stabilnost Tržna neučinkovitost • nekonkurenčna tržna struktura • javne (družbene) dobrine • eksterni učinki • nepopolni trgi • pomanjkljive informacije • makroekonomska neravnotežja Javna preskrba, javno finansiranje in javna regulacija

  3. TRŽNA NEUČINKOVITOST NEKONKURENČNO TRŽIŠČE: malo ponudnikov, patenti, naravni monopoli ČISTE JAVNE DOBRINE: obramba, pravni red JAVNE DOBRINE: ceste, javna TV, javna razsvetljava PRIVATNE DOBRINE: šolstvo, zdravstvo EKSTERNI UČINKI: onesnaževanje, črpanje naravnih virov, NEPOPOLNI TRGI: (na strani ponudbe) zavarovalništvo, bančništvo POMANJKLJIVE INFORMACIJE: (na strani povpraševanja)zaščita potrošnikov MAKRO STABILIZACIJA: fiskalna politika, podpora brezposelnim MERITORNE DOBRINE: paternalizem REDISTRIBUCIJA: davčna politika, “welfare” programi Vir:Kranjec M. Davki in proračun, FU 2004

  4. RAZVITOST IN JAVNI SEKTOR

  5. DELEŽI JAVNEGA SEKTORJA V BDP Leto NL F N Jap. ZDA Italija GB 1938 21.8 42.4 30.3 21.7 18.5 29.2 28.8 1950 27.6 30.4 19.8 26.8 22.5 30.3 34.2 1965 38.4 36.6 19.0 38.7 27.4 34.3 36.1 1973 38.5 41.5 22.4 45.8 30.6 37.8 40.6 1982 50.4 49.4 33.7 61.6 36.5 47.4 47.1 1988 50.3 46.6 32.9 57.9 36.3 50.8 43.2 1995 46.9 46.3 54.8 49.7 31.9 45.6 38.1 • 46.6 53.4 46.9 48.6 43.7 2008 45.5 52.7 43.9 48.7 44.4

  6. TRANSFERI JAVNEGA SEKTORJA % BDP % javnih dohodkov 1960 2004 1960 2004 Avstrija 14.8 31.8 51.8 62.2 Danska 7.6 35.4 35.1 65.6 Finska 9.0 30.7 41.6 62.7 Francija 16.3 33.2 53.5 61.7 Nemčija 14.1 30.7 50.2 63.4 Italija 11.2 28.8 45.4 60.6 Portugalska 3.7 25.8 24.5 55.0 Švedska 8.6 37.7 32.2 64.4 UK 9.0 26.2 30.7 62.1 Japonska 4.5 15.1 34.5 38.6 USA 6.0 15.4 24.4 43.1

  7. DAVKI Delitev po davčni osnovi: Davki na dohodek, davki na dobiček (podjetij in posameznikov), davki na potrošnjo, davki na transakcije, davki na premoženje, davki na dediščino, davki na darila, davki na bivanje (glavarina) Posredni (povečujejo cene, se prevaljujejo naprej) Neposredni (zmanjšujejo dohodek, se prevaljujejo nazaj) Načela dobrega davčnega sistema (Stiglitz) • ne deformira ekonomskih odločitev • pravičnost, vsak prispeva po sposobnostih • administrativna enostavnost • prilagodljivost gospodarskim razmeram • transparenten rezultat političnega odločanja

  8. DAVKI PO OECD KLASIFIKACIJI Davki na dohodek, dobiček in kapitalske dobičke posameznikov Davki na dobiček in kapitalske dobičke korporacij Prispevki za socialno varnost, delodajalcev, delojemalcev, samozaposlenih Davki na plačilno listo Davki na premoženje – nepremično premoženje, neto premoženje, zapuščine, dediščine in darila, finančne in kapitalske transakcije Davki na blago in storitve – davki na proizvodnjo, prodajo, prenos in najem blaga in storitev, davki na uporabo blaga

  9. STRUKTURA DAVŠČIN V EU IN SLOVENIJI EvropskaUnijaSlovenija %BDP %davščin %BDP%davščin Posredni davki13.632.616.337.9 Socialne dajatve15.036.016.839.1 Neposredni davki13.131.4 9.923.0 -gospodinjstva 9.7 23.2 6.5 15.1 -gospodarskedružbe 2.4 5.8 1.2 2.8 -ostali 1.0 2.4 2.2 5.1 Skupaj 41.7 100.0 43.0 100.0

  10. ENOTNA DAVČNA STOPNJA • Dohodki: 1000, 3000, 10000 • Davčne stopnje: 0.20 • Splošna olajšava: 500 efektivna stopnja • T(1000) = 0.20 * (1000-500) = 100 t=0.10 • T(3000) = 0.20*(3000-500)= 500 t=0.167 • T(10000)=0.20*(10000-500) = 1900 t=0.19

  11. NAVADNA PROGRESIJA • Dohodki: 1000, 3000, 10000 • Davčne stopnje: 0.10 (do 2000), 0.20 (2000-4000), 0.30 (nad 4000) • splošna olajšava: 500 efektivna stopnja • T(1000) = 0.10 * (1000-500) = 50 t=0.05 • T(3000) = 0.20*(3000-500)= 500 t=.167 • T(10000)=0.30*(10000-500) = 2850 t=.285

  12. STOPNIČASTA PROGRESIJA • Dohodki: 1000, 3000, 10000 • Davčne stopnje: 0.10 (do 2000), 0.20 (2000-4000), 0.30 (nad 4000) • Splošna olajšava: 500 efektivna stopnja • T(1000) = 0.10 * (1000-500) = 50 t=0.05 • T(3000) = 0.10*(2000-500)+0.20*(3000-2000)=150+200=350 t=0.167 • T(10000)=0.10*(2000-500)+0.20*(4000-2000)+0.30*(10000-4000)= 150+400+1800=2350 t=0.235

  13. PRIMERI RAZLIČNIH OBDAVČITEV DOHODKOVpredpostavke: 3 razredi:0-2000:t=.10, 2001-4000:t=.20, nad 4001:t=.30splošna olajšava: 500, enotna stopnja t=.20enotna stopnja navadna progresija stopničasta progresija

  14. PRIKAZ TREH PRIMEROV OBDAVČITVE

  15. STOPNJE DOHODNINE začetna stopnja najvišja stopnja nad € Avstrija 21.0 50.0 50870 Belgija 26.8 56.4 43870 Danska 38.0 59.0 Finska 29.8 52.8 55200 Francija 15.0 57.6 47131 Nemčija 19.9 51.2 55008 Italija 24.2 46.1 70000 Luxemburg 8.2 38.9 34500 Nizozemska 32.9 52.0 49464 Portugalska 12.0 40.0 52276 Japonska 15.0 50.0 133000 ZDA 17.0 (NY) 41.8 (NY) 274314 Slovenija 17.5 41.0 35816

  16. STOPNJE OBDAVČITVE GOSPODARSKIH DRUŽB, 2001 zakonska efektivna (2)/(1) Avstrija 34.0 27.9 0.82 Belgija 40.2 34.5 0.86 Danska 30.0 27.3 0.91 Finska 39.0 26.6 0.68 Francija 36.4 34.7 0.95 Nemčija 39.4 34.9 0.89 Italija 40.2 27.6 0.68 Luxemburg 37.4 32.2 0.86 Nizozemska 35.0 31.0 0.89 Portugalska 35.2 31.0 0.88 EU 33.8 28.3 0.84

  17. DAVEK NA DODANO VREDNOST IN TROŠARINE DDV - nov davek, 1949 Japonska, 1954 Francija, 1967 Brazilija Tip davka: bruto proizvodni, dohodkovni, potrošni– upoštevanje investicij in amortizacije, davčna osnova=prodaja-vrednost nabav, davek na plače in dobiček Število stopenj in oprostitve: ena; standardna in znižana, izvzetje, ničelna stopnja, neto in bruto cena Izjeme in specifični režimi: storitve, kmetijstvo in majhna podjetja Koordinacija sistemov: načelo destinacije, uvoz, izvozno povračilo, metoda odloženega plačila Pomen DDV: EU15 12.4% (10.5%-14.2%) BDP, 30.4% (21.4-41.3%)davščin Trošarine: luksuzne dobrine, neelastično povpraševanje, fleksibilnost: tobak, alkohol, mineralna goriva, avtomobili

  18. Elastično ovpraševanje Togo povpraševanje trošarina trošarina prodaja prodaja k1 k0 KRIVULJA POVPRAŠEVANJA . c1 c0 k1 k0

  19. OCENJENE CENOVNE IN “DOHODKOVNE” ELASTIČNOSTI POVPRAŠEVANJA PO BENCINU

  20. OCENJENE CENOVNE IN “DOHODKOVNE” ELASTIČNOSTI POVPRAŠEVANJA PO DIZELSKEM GORIVU

  21. OCENA DEJANSKE PRODAJE DIZELSKEGA GORIVA V NOTRANJOSTI IN PRODAJE OB STABILIZACIJSKI TROŠARINSKI POLITIKI

  22. 1a. Sprememba prodanih količin pri dizelskem gorivuK1(pri trošarini iz leta 2009) – K0 (pri dejanski trošarini)000 litrov

  23. 1b. Sprememba vrednosti prodaje pri dizelskem gorivuY1 (pri trošarini iz leta 2009) – Y0 (pri dejanski trošarini)000 €

  24. FISKALNA POLITIKA Fiskalna politika – obdavčevanje in trošenje za usmerjanje agregatnega povpraševanja zmanjšanje fiksnih davkov zmanjšanje variabilnih davkov učinki transfernih dohodkov C C C povecanje fiksnih davkov povečanje variabilnih davkov Y1 Y Y2 Y1 Y Y Y1

  25. POLITIKA POVPRAŠEVANJA IN POLITIKA PONUDBE politika javnih izdatkov politika ponudbe D1 S D S S1 D P1 P P P1 Y Y1 Y Y1

  26. DAVČNA POLITIKA IN POLITIKA TROŠENJA Y = C + I + G C = a + b(Y-T) , T =T0 + tY ********* Y = a + b(Y - T0 - tY) + I + G Y = a + bY - bT0 – btY + I + G Y(1-b+bt) = a - bT0 + I + G Y = 1/(1-b+bt)*a – b/(1-b+bt)*T0 + 1/(1-b+bt)*I + 1/(1-b+bt)*G – b/(1-b+bt) davčni multiplikator – “supply side” ekonomika ponudbe 1/(1-b+bt) multiplikator javnih izdatkov – ekonomika povpraševanja

  27. DAVČNA POLITIKA IN POLITIKA TROŠENJA -primer Y = C + I + G C = 100 + 0.75*(Y-T) , T =50 + 0.2*Y Y = 1/(1-b+bt)*a – b/(1-b+bt)*T0 + 1/(1-b+bt)*I + 1/(1-b+bt)*G Davčni multiplikator – 0.75/(1-0.75+0.75*0.2)=-0.75/0.40=-1.75 davčni multiplikator – “supply side” ekonomika ponudbe Multiplikator trošenja 1/(1-0.75+0.2*0.75)=1/0.4=2.5 multiplikator javnih izdatkov – ekonomika povpraševanja

  28. JAVNI DOLG/BDP 1985 1990 1995 2000 2003 2007 2010 Avstrija 49.1 57.2 69.2 67.0 64.9 59.5 78.0 Belgija 118.1 129.5 139.5 115.1 105.1 83.9 Danska 80.6 70.8 79.5 54.3 50.1 26.2 Finska 18.5 16.6 65.8 53.2 51.6 35.1 Francija 38.0 39.5 62.9 65.2 71.1 63.9 92.0 Nemčija 40.8 41.5 57.1 60.9 65.1 65.1 82.0 Italija 89.1 111.6 132.4 120.4 116.7 104.1 127.0 Luxemburg 5.4 6.7 5.5 4.9 6.3 Slovaška 21.1 43.9 42.9 29.4 Kanada 66.9 74.5 100.8 82.0 75.6 Japonska 71.4 68.6 87.1 134.1 157.3 ZDA 59.0 66.6 74.2 58.8 62.8 65.7 92.0 Slovenija 17.5 23.8 25.9 23.4

  29. JAVNOFINANČNI SALDO IN JAVNI DOLG primanjkljaj/BDP javni dolg/BDP 2010 2011 2010 2011 Avstrija -5.5 -5.8 78 82 Nemčija -5.3 -4.6 82 85 Grčija -9.8 -10.0 123 130 Francija -8.6 -8.0 92 99 Irska -12.2 -11.6 81 93 Italija -5.4 -5.1 127 130 Nizozemska -5.9 -5.3 77 82 Portugalska -7.6 -7.8 91 97 Španija -8.5 -7.7 68 74 Velika Britanija -13.3 -12.5 83 94 ZDA -10.7 -9.4 92 100

  30. PRIMANJKLJAJ IN NJEGOVO FINANSIRANJE T – G = Bgp + Bgf + dH + dR + PP + dZ T- G = Bgp + Bgf + dH Problemi: dH – inflacija Bgp – izrivanje (fizično, finančno) Bgf - tuji prihranki, monetizacija dH – tiskanje denarja dH = ( p + r )/v = p/v + r/v dH = p/v (inflacijski davek) + r/v (seignorage) ************** Bgp – zadolževanje doma, Bgf - zadolževanje v tujini, H – primarni denar, dR – zmanjšanje deviznih rezerv, PP – prodaja premoženja, Z - zamude p – inflacija, r – gospodarska rast, v – hitrost kroženja denarja

  31. STABILIZACIJA DOLGA IN PRIMANJKLJAJ Dt = Dt-1*(i-r) + PRt dD = 0  0 = Dt-1*(i-r) + PRt  - Dt-1*(i-r) = PRt  - PRt = Dt-1* (i-r) D – javni dolg/BDP, PR – primarni primanjkljaj/BDP , i – obrestna mera, r – gospodarska rast, Primer: Kolikšen mora biti primarni presežek, da se javni dolg ne bo povečal? Dt-1=0.5*GDP, i=0.05, r=0.04 • 0 = 0.5*(0.05-0.04) + PRt • -PRt = 0.5*(0.05-0.04)=0.5*0.01 = 0.005 oz. 0.5%GDP

  32. JAVNI DOLG, PRIMANJKLJAJ IN INFLACIJA dDt = Dt-1 * (i-r) + PRt – dHt dDt = 0  0 = Dt-1*(i-r) + PRt – (p+r)/v  (p+r) = v*(Dt-1*(i-r)+PRt)  p = v* Dt-1* (i-r) + v*PRt – r D – javni dolg/BDP, PR – primarni primanjkljaj/BDP , p – inflacija, i – obrestna mera, r – gospodarska rast, v – hitrost kroženja denarja Primer: Kolikšna bi bila inflacija, če bi preprečili povečanje dolga s tiskanjem denarja? v=5, D=0.5*GDP, PR=0.02*GDP, i=0.05, r=0.04 • p = 5*0.5*(0.05-0.04)+5*0.02-0.04 • p = 2.5*0.01+0.10-0.04=0.025+0.10-0.04=0.085

  33. FISKALNI SISTEM IN POLITIKA Slovenija

  34. JAVNOFINANČNI SEKTOR V SLOVENIJI Državna blagajna, ZPIZ, ZZZ, občinske blagajne Prihodki - lastni, deljeni, transferni - davčni, nedavčni Davki - posredni, neposredni - proporcionalni, progresivni, regresivni - nominalni, efektivni Davčne funkcije T = t * Y davek = davčna stopnja * davčna osnova Lafferjeva krivulja, Tanzijev učinek Odhodki Primanjkljaj in njegovo finansiranje Javni dolg

  35. Relativna velikost blagajn(nekonsolidirana)

  36. ZNAČILNOSTI FISKALNE POLITIKE SLOVENIJE PRED KRIZO • Velik in precej nespremenjen delež javnih izdatkov v BDP • Visoka obremenitev dela s prispevki in davki • Transferi med štirimi blagajnami; postopno utapljanje pokojninskega sistema v državnem proračunu • Relativno visoka progresivnost dohodnine • Majhen delež davkov na dobiček in premoženje • Uravnotežen proračun brez kvazi fiskalnih operacij BS

  37. ODVISNOST SOCIALNIH BLAGAJN OD DRŽAVNEdelež transferjev v prihodkih

  38. PRIMANJKLJAJ V SLOVENIJI Primanjkljaj: - Proračunski primanjkljaj = Prihodki – Odhodki • Primarni primanjkljaj = Prihodki – Odhodki (ki ne vsebujejo obresti) • Tekoči primanjkljaj = Prihodki – Odhodki (brez investicijskih) Slovenija: 2004 - 2009 Letoprihodkiodhodkiproračunskiprimarni tekoči 2004 mil € 6323 6659 -335 -1 216 2005 6801 7181 -379 -44 173 • 7396 7628 -232 119 423 • 7800 7763 +37 377 888 • 8535 8470 +65 371 1094 • 7531 9260 -1729 -1417 -804

  39. FINANČNI UČINKI UKREPOV V 2008 IN 2009 prihodki odhodki skupaj prihodki odhodki skupaj mil.€ % BDP učinki ukrepov v 2008, razna znižanje davkov in uvedbe subvencij - 468 -248 -716 -1.3 -0.7 -2.0 proti-krizni ukrepi (znižanje davka na dobiček in razne subvencije -68 -577 -645 -0.2 -1.6 -1.8 stabilizacija javnih financ (dvig trošarin) +345 +345 +1.0 +1.0 delovanje avtomatičnih stabilizatorjev (zmanjšanja davčnih prihodkov zaradi krčenja osnov) -772 -772 -2.1 -2.1 Skupaj -963 -825 -1788 -2.6 -2.3 -4.9

  40. KRIZA IN PROGRAM STABILNOSTI 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Javno finančni prihodki ( % BDP) 42.4 40.3 *43,2 42,9 42,7 42,5 Javnofinančni odhodki 44.2 46.0 *48,9 47,1 45,9 44,2 Javno finančni primanjkljaj -1.8 -5.7* -5,7 -4,2 -3,1 -1,6 Realni BDP 3.5 -7.3 0.9 2.5 3.7 3.5 Zasebna potrošnja 2.0 -2.0 0.0 1.0 2.3 2.5 Javna potrošnja 6.2 3.2 -1.5 0.0 2.4 2.5 Investicije 7.7 -21.0 -2.0 3.0 7.0 4.0 Izvoz 2.9 -17.9 4.1 6.8 7.5 7.5 Uvoz 2.9 -19.8 1.8 4.9 7.2 6.8 Rast zaposlenosti 2.8 -2.4 -1.6 -0.9 0.7 0.7 Stopnja brezposelnosti 4.4 5.7 6.7 7.3 7.2 6.8

  41. JAVNI DOLG Struktura zadolževanja: - kratkoročni in dolgoročni (dolgoročni) • krediti (2%) in vrednostni papirji- obveznice (98%), • fiksna in spremenljiva obrestna mera (fiksna) • v tuji valuti, v domači valuti (v evrih) Državni dolg - 21.1% BDP v 1993, 19.3%BDP v 2008 Državna poroštva: - 3.1% BDP v 1994, 12.7% BDP v 2008 Stabilizacija dolga: - primarni presežek, seignorage in inflacijski davek, bankrot Politični ciklusi: - volilni, strankarski

  42. JAVNI DOLG V SLOVENIJI Letodolg tuji domačidolg/tuji dolg/ tuji dolg/ BDP dolg BDP mrd. SIT % 19933033926421.112.92.7 19943435229118.515.22.8 19954187234618.617.23.2 • 58122535622.738.78.8 • 67327340023.140.59.4 • 77129647523.738.39.1 • 89239449824.544.110.8 2000101355146224.054.313.0 2001122959463525.948.312.5 2002142358683726.5 41.211.1 2003 1490 578 912 25.6 38.8 10.0 • 1600 534 1066 25.5 33.4 8.6 • 1674 406 1267 24.7 24.3 6.1 • 1739 375 1364 23.7 21.6 5.4 • (mil.€) 7395 2511 4884 21.5 33.9 7.4 • 7181 2469 4712 19.3 34.4 6.6

  43. JAVNI DOLG IN POROŠTVA

  44. JAVNI DOLG IN POROŠTVA

  45. JAVNI DOLG IN NJEGOVO SERVISIRANJE 2008 2009 2010 2011 2012 2013 SALDO -103 -2005 -2014 -1716 -1157 -526 % BDP -0.3 -5.6 -5.5 -4.5 -3.1 -1.6 zadolževanje DOLG (mil. €) 8373 10614 12992 15217 17202 18664 % BDP 22.6 29.6 35.7 40.0 42.6 43.8 servisiranje PLAČILA OBRESTI 317 352 518 671 827 935 % BDP 1.1 1.2 1.8 1.8 2.0 2.1

More Related