KOGNITIVNA PSIHOLOGIJA

1. KOGNITIVNA PSIHOLOGIJA Janina Curk, II. gimnazija Maribor

2. Smeri v psihologiji • Katera ti je najbližje in zakaj • Kateri so kognitivni procesi • Kaj že veste o kognitivni psihologiji • Časovna umestitev • Psihoanaliza • Behaviorizem • Humanistična psihologija • Kognitivna psihologija

3. Cogito, ergo sum

4. It‘sallaboutattitude

5. Temeljne predpostavke • človekovo čustvovanje in vedenje določajo kognitivni procesi (kako si miselno razlagaš stvarnost, situacije, vedenje drugih in sebe …) • „kognitivne sheme“ (kognicije): načini zaznavanja in razlaganja sveta • človek se ne odziva na objektivno realnost, pač pa na subjektivno percepcijo realnosti • „Vsak človek v vsakem trenutku reagira na najboljši možen po svojih močeh način iz danih pogojev.“ • »Problem ni tam, kjer ga vidiš, pač pa tam, od koder ga gledaš.« - možnost zlorabe

6. Tolteška modrost: Ne predpostavljaj! Če te prijatelj nekega dne ne pozdravi, ko te sreča, ne boš preprosto pomislil: „Aha, ni mi rekel zdravo“ in stvar zaključena, ampak boš poskušal ugotoviti razloge: ali sem ga s čim prizadel, ali slabo vidi …, postavljal boš hipoteze in jih preverjal … To počnemo nenehno. AmericanBeauty (projekcija homoseksualnosti): dvakratna napačna predpostavka – destruktiven vpliv na odnose! Piaget: postformalno mišljenje: resnica je subjektivna, relativna, ne črno-bela, spremenljiva.

7. Žrtve mišljenja? • 50 – 70 kratkih avtomatskih misli na minuto (joj ne, zakaj, brez veze, jaz butl …) • 5 – 7 nadzorovanih mislina minuto (celi stavki) • Višji kognitivni procesi?

8. Tu in zdaj • vzhodna modrost • preteklosti več ni, prihodnosti še ni • Angel smrti nas lahko nauči preživeti vsak dan tako, kakor da bi bil poslednji v našem življenju, kakor da ne bo nobenega jutri. Vsak dan lahko začnemo tako, da si rečemo: ‚Prebudil sem se, sonce vidim. Še en dan mi je na voljo, da sem, kar sem.‘ (iz Toleteških modrosti, gl. opombe) • dogoški kmet

9. Kognitivna terapija (npr. pri depresiji):korekcija napačnih kognicij ali kognitivnih izkrivljenj • »moram biti uspešen in dobiti priznanje drugih« • »ljudje se morajo do mene vesti pošteno, korektno, ljubeznivo in pozorno« • »pogoji, v katerih živim, morajo biti in ostati dobri, dobiti moram vse, kar potrebujem in kar mi pripada« • stvari razvrščamo v brezpogojne, črno-bele kategorije (mišljenje vse ali nič) • pozornost usmerjamo na negativno plat stvari in prezremo pozitivno • posamezne negativne izkušnje posplošujemo in poveličujemo, pozitivnim izkušnjam (dosežkom, lastnostim) pa zmanjšujemo pomen: če nam kaj uspe, je to zasluga drugih ali slučaj, če nam ne uspe, pa je temu kriva naša nesposobnost

10. nadalj. • brez dokazov domnevamo, da se ljudje na nas negativno odzivajo • samovoljno napovedujemo, da bodo šle stvari slabo • sebe in druge kritiziramo, kaj bi morali in česa ne bi smeli (trditve 'moral bi') • enačimo se s svojimi pomanjkljivostmi (namesto da bi rekel 'zmotil sem se', si rečeš »tepec sem«), • perfekcionizem (»če nisem stoodstoten, sem nula«), • »vse, kar naredim, je narobe«, »vsi znajo boljše od mene« … • poosebljanje in obtoževanje: obtožuješ se za stvari, ki niso odvisne samo od tebe ali obtožuješ druge in ne vidiš, da so k problemu prispevala tvoja stališča in obnašanje

11. Zasvojenost z depresijo? • Ljudje so naravnost zasvojeni s tem, da trpijo in pravzaprav ne počno drugega, kot da se medsebojno podpirajo pri ohranjanju te zasvojenosti. Če v vas tli potreba po tem, da bi drugi slabo ravnali z vami, boste prej ali slej našli koga, ki bo to tudi storil. In če se znajdete med ljudmi, ki potrebujejo trpljenje, vas nekaj sili, da slabo ravnate z njimi. Kot da bi imeli na hrbtu pripet listek z napisom: ‚Prosim, brcnite me!‘ (iz Tolteških modrosti) • igra v TA: Šutni me! • Glasser- teorija kontrole: Jaz depresiram! • ‚zakon karme‘ (kakršen si, to se ti dogaja) • sekundarne koristi od bolezni; beg v bolezen

12. 2. tolteški dogovor:ničesar ne jemlji osebno • Ničesar ne jemljite osebno, sicer boste trpeli za nič. Kadar jemljete stvari osebno, ste nenehno nekaj užaljeni in se odzivate tako, da krčevito branite svoja prepričanja in netite spore. Iz muhe naredite slona, samo zato, ker si tako zelo želite, da bi imeli prav samo vi, drugi pa ne. In si tudi na vse kriplje prizadevate, da bi jim ta svoj prav dokazali ter jim nenehno solite pamet. Toda vse, kar čutite in počnete, je samo odraz vaših osebnih sanj, izraz vaših notranjih dogovorov. • Gl. socialno zaznavanje: vsak ima svojo subjektivno realnost, a obnašamo se, kot da je ‚moja‘ realnost objektivna realnost. • Vendar vse ni relativno (nihilizem): univerzalne moralne vrednote

13. Vpliv medijev • Vplivanje na nezavedno • Senzacionalizem • Vzbujanje masovne depresije in paranoje • PRVA SMRTNA ŽRTEV ŽLEDA! • EPIDEMIJA GRIPE! • Oglaševanje: primerjanje z idealnimi slikami • Bogati in revni (relativnost doživljanja revščine in frustriranosti, video Kanduč: Kriminaliteta in revščina)

14. Pozitivne kritike • proučevanje mišljenja in razvoja inteligentnosti • poudarjanje subjektivnosti razumevanja in interpretiranja sveta (kar ne velja le za kognitivne psihologe, je že „aksiom“ celotne psihologije) • npr. humanistični psiholog Carl Rogers: „Edina resničnost, ki jo lahko spoznam, je svet, kot ga zaznam in izkusim v sedanjem trenutku. Kolikor je na svetu ljudi, toliko je tudi ‚resničnih svetov‘.“

15. Negativne kritike • zanemarjanje ostalih duševnih procesov in njihovega vpliva na mišljenje • Piaget: subjektivne metode opazovanja in pogovora