Download
1 / 30
300 likes | 474 Views
The Economics of European Integration. Poglavje 18 Fiskalna politika in Pakt stabilnosti in rasti. Pomen fiskalne politike v denarni uniji. V denarni uniji fiskalna politika pridobi na pomenu : Edina preostala makroekonomska politika na nacionalni ravni
E N D
Pomen fiskalne politike v denarni uniji • V denarni uniji fiskalna politika pridobi na pomenu: • Edina preostala makroekonomska politika na nacionalni ravni • Njena učinkovitost se poveča zaradi nepreklicno fiksiranih deviznih tečajev (sklep iz Mundell-Flemingovega IS-LM modela). • Fiskalna politika je lahko substitut meddržavnim transferjem na EU ravni in deviznim tečajem. • Kljub temu obstajajo številna vprašanja glede njene učinkovitosti in uporabe…
Omejena učinkovitost fiskalne politike • Ricardova ekvivalenca: zmanjšanje davkov in zadolževanje danes pomeni povečanje davkov v prihodnosti – privatni sektor lahko ne reagira na fiskalne spodbude (odvisno od pričakovanj) • Današnji deficit se prelije v povečanje dolga: kdo bo plačal? • Kako trajno je znižanje davkov? • Časovni odlogi v izvedbi fiskalnih ukrepov: • Odlog zaradi dogovarjanja v okviru vlade • Odlog zaradi dogovarjanja v okviru parlamenta • Odlog zaradi operativnih zahtev pri izvajanju načrta trošenja (izvrševanje je v rokah državnih uradnikov) • Odlog, ker spremembe v davkih niso retroaktivne (le za naprej). • Posledica: proticiklični fiskalni ukrepi so lahko nepomembni ali pa imajo prociklične učinke.
Diskrecijska in avtomatska fiskalna politika • Diskrecijska fiskalna politka • Namerna sprememba politike javne porabe in davčne politike • Problematična zaradi časovnih odlogov, političnih motivov (interesne skupine) in discipline, ki je potrebna za konsistentno zasledovanje stabilizacije • Avtomatska fiskalna politika (avtomatski stabilizatorji) • Davčni prihodki upadejo v recesijah in se povečajo v času prosperitete • Izdatki za socialno varnost narastejo v recesijah in upadejo v času prosperitete • Ker do teh nihanj prihaja samodejno (brez namernih odločitev vlade), ni časovnih odlogov: avtomatski stabilizatorji delujejo proticiklično • Pravilo palca (za EU): če se rast upočasni za 1 %, se proračunski primanjkljaj poveča za 0,5 % BDP.
Ključni koncepti stabilizacije • Razmak v proizvodu (ang. output gap) – razlika med dejanskim BDP in potencialnim BDP (dolgoročnim, trendnim) – metoda za merjenje ekonomskih ciklov • Proračunski saldo – razlika med prihodki in odhodki širše pojmovane države (centralna in lokalna raven ter izvenproračunske javne blagajne). • Strukturni (ciklično prilagojeni) proračunski saldo – proračunski saldo, prilagojen za učinke gospodarskega cikla • Nižji od dejanskega proračunskega salda v obdobjih hitre rasti • Višji od dejanskega proračunskega salda v obdobjih upočasnjene rasti
Primer: navadni in strukturni proračunski primanjkljaj (Nizozemska)
Ali je potrebno nacionalne fiskalne politike koordinirati? • Da, če nacionalne fiskalne politike povzročajo občutne eksternalije – v tem primeru lahko pride do prevelikega ali premajhnega fiskalnega ukrepanja ob odsotnosti koordinacije. • Dohodkovne eksternalije (učinki prelivanja) prek trgovine • Pomembne in močnejše v primeru denarne unije • Argument za koordinacijo • Eksternalije (učinki prelivanja) stroškov financiranja: • Skupna obrestna mera • Integracija evroobmočja z vidika svetovnih finančnih trgov • Največji problem: nagnjenost k primanjkljajem • Največja nevarnost: plačilna nesposobnost posamezne države & prepoved reševanja v realnosti še vedno implicitna obveza za pomoč državi v težavah
Ali bi bila potrebna ena (skupna) fiskalna politika? • 2 argumenta za • Eksternalije (že obravnavano) • Ekonomije obsega • 2 argumenta proti • Heterogenost (različnost) preferenc – do njih pride zaradi asimetričnih šokov, različnih mnenj o učinkovitosti instrumentov, različnih nacionalnih političnih procesov. • Informacijske asimetrije – percepcija političnih posledic fiskalnih politik • Dodatni otežujoči dejavnik • Predpostavka, da države vedno ravnajo v skladu z najboljšimi interesi svojih državljanov • Breme dokazovanja: leži na višji ravni države (subsidiarnost)
Pakt stabilnosti in rasti • Razlogi za uvedbo Pakta stabilnosti in rasti (ang. Stability and Growth Pact, SGP) • Formalen mandat za izvajanje postopka presežnega primanjkljaja (ang. excessive deficit procedure, EDP) izvira iz Maastrichtske pogodbe • Z EDP se skuša preprečiti ponoven zdrs v fiskalno nedisciplino po vstopu v evroobmočje. • SGP kodificira in formalizira EDP.
Pakt stabilnosti in rasti • Kratka zgodovina Pakta • Prvotni Pakt: 1999 – november 2003 • Številne kršitve Pakta: november 2003 – marec 2005 • Prilagojeni Pakt: marec 2005 - ?
Mehanizem delovanja Pakta stabilnosti in rasti • Ohranja zgornjo mejo dovoljenega proračunskega primanjkljaja v višini 3% BDP in jo izvršuje • Ohranja tudi zgornjo mejo dovoljenega javnega dolga (60% BDP), a je ne izvršuje • Preventivni del Pakta – t.i. srednjeročni cilj (3 leta) • Cilja na preprečevanje doseganja dovoljene meje proračunskih primanjkljajev v slabih letih z zahtevo po presežkih v dobrih letih • Predvideva opozorila, če se država ne giblje v smeri srednjeročnega cilja • Uresničuje se skozi proces t.i. večstranskega (multilateralnega) opazovanja (poročila o stabilnosti in konvergenčna poročila) • Korektivni del Pakta – t.i. kratkoročni cilj • Cilja na hitro in učinkovito odpravljanje presežnega primanjkljaja v državi, ki jo zadeva • Predvideva postopno uvajanje sankcij v državi, ki jo zadeva, če ta ne ukrepa za odpravljanje presežnega deficita • Uresničuje se skozi t.i. postopek presežnega primanjkljaja (EDP)
Mehanizem delovanja Pakta stabilnosti in rasti • Pakt upošteva, da se proračunski saldo poslabša v recesijah: • Posebne okoliščine #1 v primeru padca BDP za 2 odstotka ali več: avtomatična zamrznitev EDP • Posebne okoliščine #2 v primeru padca BDP med 0,75 in 2 odstotka: država lahko zaprosi za zamrznitev EDP (o zamrznitvi odloča Svet) • Posebne okoliščine #3 v primeru večletne upočasnitve rasti (blažje, a vztrajne recesije) • V primeru kršenja pravil, Pakt predvideva natančen postopek, ki se začne z opozorili in progresivno napreduje do kazni.
Postopek presežnega primanjkljaja (EDP) • Postopek, ko država prekorači dovoljeno mejo proračunskega primanjkljaja (3% BDP): • Komisija pripravi poročilo za ECOFIN • ECOFIN odloči, ali v državi obstaja presežni primanjkljaj • Če je odločitev pritrdilna, ECOFIN izda državi, ki jo EDP zadeva, priporočila ter rok za odpravo presežnega primanjkljaja • Država mora upoštevati priporočila in ustrezno ukrepati • Če država ne ukrepa in primanjkljaj ostaja pod 3 odstotki BDP, lahko ECOFIN javno objavi priporočila in formalno obvesti državo, da je dolžna ukrepati • Če država še vedno ne ukrepa, ECOFIN odloči, ali uvede proti državi finančne sankcije. • Celotna procedura traja približno 2 leti.
EDP in finančne sankcije • Finančne sankcije se začnejo pri 0,2 odstotka BDP in se povečajo za 0,1 odstotka za vsako odstotno točko presežnega primanjkljaja (največ do 0,5 odstotka BDP).
Aplikacija finančnih sankcij EDP v praksi • Znesek finančnih sankcij se obračuna kot znižanje plačil iz proračuna EU državi članici, ki jo EDP zadeva (znižanje plačil za SKP in kohezijsko politiko). • Finančne sankcije se aplicirajo vsako leto, ko primanjkljaj presega 3 odstotke BDP. • Finančne sankcije so sprva obravnavane kot brezobrestni depozit: • Če pride v roku dveh let do odprave presežnega primanjkljaja, se državi članici depozit vrne. • Če primanjkljaj v roku dveh let ni odpravljen, depozit de facto postane kazen in se ne vrne.
Široke smernice ekonomske politike (BEPG) • Poudarek na preventivnih ukrepih z namenom izogibanja opozorilom in kaznim (t.i. preventivni del Pakta). • Programi stabilnosti so vsebovani v širših BEPG, ki predstavljajo proces medsebojnega spremljanja gospodarskega razvoja na več področjih (vključno z izpolnjevanjem Lizbonske strategije). • BEPG imajo ključno vlogo pri koordinaciji ekonomskih politik držav članic EU. • Vsaka država članica vsako leto pripravi načrt proračuna za naslednja tri leta, ki vsebuje tudi razlago pripadajočih predpostavk (gospodarska rast). • Komisija oceni, če je pripravljeno poročilo v skladu s Paktom.
Odprta vprašanja Pakta • Ali Pakt prispeva k procikličnosti nacionalnih politik?: • Proračunski primanjkljaji se avtomatično poslabšajo v obdobjih upočasnitve rasti • Zahteve po zmanjšanju primanjkljaja v takih razmerah lahko dodatno poglobijo recesijo. • Finančne sankcije dodatno poslabšujejo proračunski primanjkljaj in imajo prociklični učinek. • Rešitev: proračunski saldo, ki je uravnotežen ali rahlo v presežku v normalnih letih.
Odločitev novembra 2003 • ECOFIN odloči, da zamrzne izvajanje Pakta (2003) • Sodišče Evropskih skupnosti (2004): • Prizna ECOFIN-u pravico do interpretacije Pakta • Poda mnenje, da je odločitev ECOFIN-a o zamrznitvi izvajanja Pakta nelegalna • Države članice se odločijo, da ponovno preučijo Pakt stabilnosti in rasti. • Države sprejmejo novo, prilagojeno različico Pakta (2005)
SGP – kaj je šlo narobe? • Ekonomske napake • Letni primanjkljaji so endogeni • Letni primanjkljaji dajejo omejeno informacijo o fiskalni disciplini • Vzdržnost javnega dolga je pomembnejša • Politične napake • Fiskalna politika ostaja ključni element nacionalne suverenosti • Različna merila za velike in majhne države
Reforma Pakta (2005) • Ohranja osnovna načela Pakta • 3 % meja za primanjkljaj • Finančne sankcije (vključno s kaznimi) v pristojnosti ECOFIN-a • Uvaja bistveno večjo mero fleksibilnosti • Upoštevanje ravni javnega dolga • Upoštevanje gospodarske rasti v preteklih letih • Okrepitev pakta • Preventivni del pakta nekoliko okrepljen (za doseganje srednjeročnega cilja predvidena časovnica) • Oslabitev pakta • Pakt dovoljuje presežne primanjkljaje, če so javni izdatki “koristni” (dolg seznam) • Več izjem v primeru recesij • Počasnejša časovnica EDP
ECOFIN ima svobodo, da Pakt aplicira ali ne Bodo velike države vedno pobegnile? Resna reforma je bila prestavljena Kako resne so posledice, če Pakta ni več? In zdaj?
