1 / 37

Osnove zaznavanja bolečine

Osnove zaznavanja bolečine. Gorazd Požlep. Bolečina. Bolečina je neprijetna čutna in čustvena izkušnja, ki je povezana z dejansko ali pogojno poškodbo tkiva ali opisana z značilnostmi takšne poškodbe. IASP 1986. Bolečina.

kali
Download Presentation

Osnove zaznavanja bolečine

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Osnove zaznavanja bolečine Gorazd Požlep

  2. Bolečina Bolečina je neprijetna čutna in čustvena izkušnja, ki je povezana z dejansko ali pogojno poškodbo tkiva ali opisana z značilnostmi takšne poškodbe. IASP 1986

  3. Bolečina “Bolečina je to, kar bolnik reče da je in obstaja kadar bolnik tako pravi.”

  4. Akutna bolečina Nociceptivna bolečina je fiziološki odgovor na nadpražni dražljaj Občutek bolečine nastane v CŽS Descendentne poti Zadnji rog hrbtenjače Ascendentne poti Dorzalni ganglij Aferentno vlakno Stimulus Periferno tkivo Tortora G, Grabowski SR. Principles of Anatomy and Physiology. 10th ed.2003.

  5. Delitev bolečine • Šibka - močna • Akutna – kronična • Somatska – visceralna • Nociceptivna - nevropatska

  6. Jakost bolečine Zelo močna 7-10 Srednje močna 4-6 Blaga 1-3

  7. Akutna bolečina • Je posledica delovanja škodljivega dejavnika (nokse) • Direktno draženje struktur, ki so sposobne zaznavati bolečinske dražljaje - nociceptorji • Prenašanje dražljajev vzdolž neokvarjenega živca • “Enostavna” za zdraljenje

  8. Kronična bolečina • Kronična bolečina ni enaka kot akutna • ostane tudi takrat, ko sprožilnega dejavnika ni več • povzroči jo: • kronično patološko dogajanje v somatskih strukturah ali notranjih organih • motnja v delovanju perifernega ali centralnega živčnega sistema • NI simptom bolezni, je sama po sebi bolezen • (depresivnost, anksioznost, nespečnost…)

  9. Kronični bolečinski sindrom Bolečinsko obnašanje Trpljenje Bolečina Nocicepcija

  10. Somatska bolečina • Prihaja iz telesne površine • Koža • Podkožje • Mišice • Kite • … Ostra Dobro omejena

  11. Visceralna bolečina • Izvira iz notranjih tkiv in organov • Distenzija notranjega organa • Vnetje • Ishemija • Mišični spazem • Trakcija

  12. Zaznavanje bolečine - nocicepcija • Nociceptorji – prosti živčni končiči v perifernih tkivih • Odzovejo se le na zelo močne, potencialno škodljive dražljaje • A delta in C vlakna

  13. Nociceptivna bolečina Nociceptivna bolečina je fiziološki odgovor na nadpražni dražljaj Občutek bolečine nastane v CŽS Descendentne poti Zadnji rog hrbtenjače Ascendentne poti Dorzalni ganglij Aferentno vlakno Stimulus Periferno tkivo Tortora G, Grabowski SR. Principles of Anatomy and Physiology. 10th ed.2003.

  14. Bolečinske poti • Spinotalamična pot • Spinoretikularna pot • Spinohipotalamična pot • Trigeminalni sistem (iz področja glave)

  15. Nociceptivni dražljaji Mehanski (udarec) Termični (toplo, hladno) Kemični (notranji, zunanji) Elektrika (umetni dražljaj) Bolečina ni stimulus, je kompleksna čutna in čustvena izkušnja Ne poznamo specifičnih “bolečinskih” živčnih vlaken in bolečinskih živčnih poti Zaznavanje bolečine

  16. Transdukcija Transmisija Percepcija Modulacija Je posledica aktivacije posebnih receptorjev (nociceptorjev), ki začno oddajati živčne impulze proti CŽS Ti impulzi se šele v višjih centrih CŽS, dekodirajo kot bolečina Zaznavanje bolečine

  17. Primer nociceptivne bolečine: osteoartritis kolena Percepcija bolečine Ascendentna pot Descendentnamodulacija Okvaratkiva Hrbtenjača Periferniživec Transdukcija Transmisija Aktivacija lokalnih nociceptorjev

  18. Lezija Periferninociceptorji Primer nevropatske bolečine:poškodba ulnarisa Percepcija bolečine Poškodba(tudi živca) Ascendentnapot Descendentnamodulacija Impulzi, ki nastanejo v ulnarnem živcu Hrbtenjača

  19. Organiziraniziranost zadnjih rogov hrbtenjače – Rexedove lamine Zadnji rog hrbtenjače

  20. Teorija vrat

  21. Središče receptivnega polja bolečinski in nebolečinski dražljaji delujejo vzburjevalno Periferija receptivnega polja, Samo bolečinski dražljaji delujejo +, nebolečinski - Širokoobmočni dinamični nevroni • Mehanizem delovanja – širokoobmočni dinamični nevroni

  22. Prenešena bolečina

  23. Alodinija in hiperalgezija Stimulus-evoked sensations / pain: Nociceptivna stimulacija Hiperalgezija Normalno Jakost bolečine Alodinija Jakost dražljaja

  24. Periferna senzitizacija • Poškodba tkiva – znižan prag Aδ in C nociceptorjev

  25. PERIFERNA SENZITIZACIJA Poškodba tkiva Vnetje Simpatična živčna vlakna Vnetna »juha« Vodikovi ioni Histamin Purini Levkotrieni Noradrenalin Kalijevi ioni Serotonin Nevropeptidi Bradikinin Prostaglandini Citokini Rastni faktorji Visokopražni nocicepotor Nizkopražni nociceptor

  26. Centralna senzitizacija Somatosenzorni korteks Limbični sistem Poškodba npr. opeklina Descend. poti Talamus Sek. Hiperalg. Talamus Bolečina Periakveduktalna sivina Primarna hiperalgezija in alodinija Retikularna formacija Medula Spinotalamični traktus Descendentna pot Spinoretikularni traktus Periferni živec Dorzalni ganglij Ascendentna pot Zadnji rog C vlakno A beta vlakno A delta vlakno

  27. Modulacija • Segmentna: teorija vrat • Supraspinalni mehanizmi • Psihološka modulacija

  28. Descendentne modulacijske poti • Zadnji rogovi hrbtenjače dobijo dražljaje iz: Periferije Višjih centrov – descendentna modulacija (PAG, Nucleus raphae magnus) serotonin, noradrenalin Možgani vsebujejo učinkovite inhibitorne mehanizme, ki pomagajo zmanjšati bolečino. PAG – NRM – desc. serotoninske poti – inhibicija proženja v laminah I in IV v zadnjih rogovih.

  29. Modulacija Opiati, opioidi, endorfini Veliko opioidnih receptorjev je v PAG, na njih se vežejo endogene snovi – endorfini. trije tipi endogenih opioidov: enkefalini, endorfini in β endorfini. zelo podobni morfinu! Psihološka modulacija bolečine Pozornost Pričakovanja Razpoloženje Strah …

  30. OKOLJE OBNAŠANJE MOŽGANI HRBTENJAČA PERIFERNI ŽIVEC PERIFERNO TKIVO

  31. Kortikalno procesiranje informacij • Kortex je neobčutljiv za bolečino • Kljub temu veliko nociceptivnih impulzov doseže možgansko skorjo • Ni enega samega centra za obdelavo bolečinskih informacij • Bolečinska asimbolija: bolnik občuti bolečino, vendar ne kot neprijetno (po lobektomiji…).

  32. Akutna pooperacijska bolečina • Je v glavnem nociceptivna bolečina • Zakaj lajšanje APB ni idealno ?

  33. Primerjava 1995/2003 M+ZM 95 – 31% M+ZM 03 – 39% Warfield. CA.Anaesthesiology 1995; Apfelbaum.Anaesth.Analh 2003

  34. Vzroki za slabo lajšanje bolečine po operacijah • bolečina je “normalni” spremljevalec bolezni, operacije • nevidnost bolečine • bolečina pomaga diagnosticirati zaplete • Neznanje • Premalo osebja in opreme • Nezaintresiranost lečečih zdravnikov • Potrpežljivost bolnikov • …

  35. Kako izboljšati analgezijo? “preventivna” analgezija • osnovna ideja - preprečiti, da se bolečina sploh razvije • analgezijo začeti že med ali pred operacijo kombinirana analgezija • blokirati bolečinsko pot na več mestih hkrati • dober pooperativni nadzor – prepoznavanje stranskih učinkov +

  36. Zaključek • APB je nociceptivna bolečina • Velja načelo dražljaj – odgovor • Predvidljiva • “Enostavna za zdravit” • Bolnišnično okolje, izurjeno osebje • NI OPRAVIČILA, DA BOLNIKA PO NAČRTOVANI OPERACIJI MOČNO BOLI !!!

More Related