• 160 likes • 362 Views
BENEŠKA ŠOLA. VEČZBORJE IN RAZVOJ INSTRUMENTALNE GLASBE. BENEŠKA ŠOLA. Benetke – središče politične, gospodarske in kulturne moči Evrope Razcvet v 15. in 16. st. Prispevek k humanizmu Renesančna umetnost: Tizian, Tintoretto.. Glasba: sijaj večzborja, koncertantno načelo. VEČZBORJE.
E N D
BENEŠKA ŠOLA VEČZBORJE IN RAZVOJ INSTRUMENTALNE GLASBE
BENEŠKA ŠOLA • Benetke – središče politične, gospodarske in kulturne moči Evrope • Razcvet v 15. in 16. st. • Prispevek k humanizmu • Renesančna umetnost: Tizian, Tintoretto.. • Glasba: sijaj večzborja, koncertantno načelo
VEČZBORJE • PEVSKA ŠOLA PRI SV. MARKU (1403) • DVOJNE ORGLE – VEČZBORJE (z inštrumenti) • RAZŠIRITEV PROSTORSKE PERSPEKTIVE V SLIKARSTVU • NOVI UČINKI PROSTORA V ARHITEKTURI • Utemeljitelj: ADRIAN WILLAERT
ZNAČILNOSTI VEČZBORJA • Več skupin – vokalne in instrum. zas. • Spreminjanje zasedb (SATB, SA, TB) • Dodajanje instrumentov • Dialog zborov, kompozicijski načrt • Delitev zbora po besedni in smiselni celoti verza – CORO SPEZZATO • Barvitost -učinek na poslušalca • Potreba po blišču, čutnim vtisom…
VEČZBORJE • Stopnjevanje do 4 ZBOROV: • GLAVNI ZBOR • Po 4 pevci v vsakem glasu • brez inštrumentov • DRUGI ZBOR (cappella) • Različni inštrumenti in čembalo
VEČZBORJE • VISOKI ZBOR • manjše zasedbe z vliolino, cinki.. • zgornji in spodnji glas inštrumenti • GLOBOKI ZBOR • manjše zasedbe: pozavne, godala, bas in 3. orgle
ADRIAN WILLAERT (ok. 1490–1562) • Nizozemec iz Brugesa • Delovanje: Pariz, Ferarra, Milano, Benetke • kapelnik pri sv. Marku (35 let) • Ustanovitelj beneške šole in večzbornega sloga – apsidalni zbori • Vplivni učenci: A. Gabrieli, G. Zarlino,
A. WILLAERT • DELA: • moteti • madrigali • villanelle • chansoni • parodijske maše • ricercari za inštrumente
A. WILLAERT • VEČZBORJE • Dialogi, odmevi, upoštevanje prostorske razsežnosti • Stopnjevanje zvočnih skupin • Akordična gradnja kompozicijskega stavka
ZNAČILNOSTI STAVKA • KOMPOZICIJSKI NAČRT • AKORDIKA • NARAVNO NAGLAŠEVANJE BESED • KROMATIKA – UČINEK • TONSKO SLIKANJE (št. 3, 4, triole…) • Gradacije v zaključkih • Solo, tutti
VPLIVI BENEŠKE Š. NA RAZVOJ GLASBE • Vpliv na razvoj instrumentalne glasbe • Na pojav monodije – (samospev) • IZHAJAJOČE OBLIKE: • VEČZBORNE KANCONE Z INSTRUMENTALNO SPREMLJAVO • ANSAMBELSKE SONATE • IZVAJALSKA PRAKSA (pomen orgel, vloga kapelnika, instrumentov)
ANDREA GABRIELI (med 1510 in 1520 – 1586) • upošteval načela beneške šole • Moteti, maše, madrigali, • ansambelske skladbe • Orgelske skladbe • Uvedel CONCERTATO • Spreminjanje zasedb (št. glasov, zvočna barva)
GIOVANNI GABRIELI • MOTETI: večzborje stopnjuje do 22 glasov • Uvede instrumentalne zbore in v partituri določa instrumente • Kromatika, čustvenost • Vpliv na razvoj: monodije, instrumentalne sonate, večglasne sonate
GIOVANNI GABRIELI (ok. 1555–1612) • Sacrae symphonie (1597); Canzone, Sonate • Canzoni et sonate (1615) • Sonata pian e forte (1597), dinamične oznake • Sonata con tre violini e basso, monodija
PREDSTAVNIKI BENEŠ. Š. • A. WILLAERT • CIPRIANO DE RORE • CLAUDIO MERULO • GIOVANNI CROCE • GIUSEPPE ZARLINO • ANDREA GABRIELI • GIOVANNI GABRIELI
VPLIVI BENEŠKE ŠOLE • Središče razvoja – Italija, od sredine 16. st. • Po G. Gabrieliju: C. Monteverdi • Po 1637 – vpliv na opero • Skupaj z rimsko šolo: baročni množični slog • Vpliv na Nizozemsko, Nemčijo, Češko: J. P. Swellinck, Gallus, H. Leo Hassler, M. Praetorius, H. Schütz…