160 likes | 510 Views
DISKRETNE STRUKTURE. LOGIKA Izjavni račun, predikatni račun, … TEORIJA MNOŽIC Množice, relacije in funkcije, … Literatura :
E N D
DISKRETNE STRUKTURE LOGIKA Izjavni račun, predikatni račun, … TEORIJA MNOŽIC Množice, relacije in funkcije, … Literatura: vaje: Batagelj in Klavžar, Diskretne strukture 1, DMFA (izbrana poglavja iz... st.25)učbenik: Batagelj, Diskretne strukture, logika in množice (samozaložba)pa še dodatna literatura in alternative: Batagelj in Hafner, Matematika, Logika, DZS (nekdanji učbenik za srednjo šolo) Prijatelj, Uvod v matematično logiko, DMFA (sigma st. 3) Prijatelj, Matematične strukture I, DMFA (sigma st. 9)
Kaj je logika • Logika je umetni jezik • Osnovni pojem logike je izjava • DEFINICIJA IZJAVE: V logiki razumemo z izjavo to, kar se izjavlja, kakor pravijo jezikoslovci z osmišljenim povednim stavkom. Izjava je tisto, kar je skupno vsem stavkom, ki trde isto. Osnovna lastnost izjave je, da je resnična (pravilna) ali lažna (neresnična, napačna).
IZJAVNI RAČUN • Enostavne in sestavljene izjave • Izjavne povezave • Pravilnostne tabele • Enakovredne izjave • Popolni nabori izjavnih povezav • … • Pravila sklepanja
Enostavne in sestavljene izjave • Izjave je enostavna, če je ne moremo razčleniti na še enostavnejše izjave. Sicer je izjava sestavljena. • Oznake: p,q,r,… A,B,C,… • Vrednost izjav: 0=neresnična, 1=resnična (oznaki tudi N in P) • Zgledi
Izjavne povezave • Negacija • Konjunkcija • Disjunkcija • Implikacija • Ekvivalenca • Itd.
Izjavne povezave (nad.) • 16 možnih (dvomestnih) izjavnih povezav • ↑ Sheffer (ni res da…, ali ni res da …) • ↓ Lukasiewicz-Pierce (niti…, niti …)
Pravilnostne tabele • Tabela za negacijo • Itd. (definicije veznikov s tabelami) • Definicija (tabela) za implikacijo ! • Zgledi • Tavtologije in protislovja. (Oznaka: |= A)
Sestavljanje izjav • Izjave • Vezniki • Oklepaji • Dogovor o “moči” vezav
IZREK (o zameni v resnici) • Naj bo B(A) izjava, ki jo dobimo iz izjave B(p), v kateri nastopa enostavna izjava p, z zameno vseh pojavitev izjave p z izjavo A. Potem iz veljavnosti |= B(p) sledi veljavnost |= B(A).
Enakovredne izjave • Izjavi A in B sta enakovredni, kar zapišemo A ~ B natanko takrat, ko imata pri vsakem naboru logičnih vrednosti enostavnih izjav obe isto vrednost; ali drugače povedano, ko je |= A B. • Enakovrednost izjav je ekvivalenčna relacija.
Seznam enakovrednosti (zakonov) • pp ~ p … • Dokazi (s tabelami ali z izpeljavami - kasneje) • Zgledi
Izbrane oblike izjav • IZREK: Vsaka izjava se da zapisati samo s povezavami , in (in z enostavnimi izjavami, od katerih je odvisna).
Poln nabori izjavnih povezav • Nabor izjavnih povezav je poln, če lahko za vsako izjavo najdemo enakovreden izraz, v katerem so samo osnovne izjave in izjavne povezave iz danega nabora. • IZREK: Če lahko izjavne povezave polnega nabora P izrazimo z izjavnimi povezavami nabora Q, potem je poln tudi nabor Q.
SKLEPANJE • Izjava B je logična posledica izjav A1, A2, …An natanko takrat, ko za vsak nabor vrednosti enostavnih izjav velja: če so resnične vse izjave A1, A2, …An , potem je resnična tudi izjava B. • Oznaka: A1, A2, …An |= B A1, A2, …An so predpostavke, B je zaključek.
IZREK: A1, A2, …An |= B natanko takrat, ko velja|= A1 A2 … An => B
Primeri pravil sklepanja • modus ponens • modus tolens • pogojni sklep • dokaz s protislovjem • analiza primerov • Opomba: Aristotelovi silogizmi • Dokazi, zgledi