1 / 45

POSKUSI INFORMACIJSKEGA OPISMENJEVANJA NA UNIVERZI V MARIBORU Ljubljana, 16. 6. 2011

Zdenka Petermanec. POSKUSI INFORMACIJSKEGA OPISMENJEVANJA NA UNIVERZI V MARIBORU Ljubljana, 16. 6. 2011. MODELI – POSKUSI. Smernice ( okvirne pobude in priporočila ) Modeli (ponazoritev raziskovalnega predmeta, ki lahko postane vzorec za ravnanje)

marly
Download Presentation

POSKUSI INFORMACIJSKEGA OPISMENJEVANJA NA UNIVERZI V MARIBORU Ljubljana, 16. 6. 2011

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Zdenka Petermanec POSKUSI INFORMACIJSKEGA OPISMENJEVANJA NA UNIVERZI V MARIBORULjubljana, 16. 6. 2011

  2. MODELI – POSKUSI • Smernice(okvirnepobude in priporočila) • Modeli(ponazoritev raziskovalnega predmeta, ki lahko postane vzorec za ravnanje) • Programi(pomenijo izvedbo vzorca v praksi) • Standardi(zadostnosti in za preverjanje dosežene stopnje IP)

  3. IZHODIŠČA • Praška (2003), Aleksandrijska (2006) in Mariborska deklaracija (2006) • Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu Ljubljana, 2010 • Standardi IP • (ACRL/ALA - InformationLiteracyStandards, 2005, SAILS - Standardized Assessment of Information Literacy Skills; ISS - InformationSkillsSurvey 2005, ETS - EducationTestingServiceiSkillsAssessment, 2008)…

  4. IZHODIŠČA(domača) • Savinc: Dejavniki, ki vplivajo na IP pri študentih, mag., 2002 • Pšunder, Črčinovič-Rozman, Zorič-Venuti, Strmšek: Potrebe diplomantov po znanjih za uspešno izvajanje profesionalne dejavnosti, študija, 2005 • Izhodišča za uveljavljanje IP na univerzah v Sloveniji, 2006 • Petermanec: Model IO v slovenskem visokošolskem sistemu, dis., 2008

  5. ZAČETKI IO na UMB • Bibliografske inštrukcije • (Kos v 70-ih, Filo v 90-ih, Petermanec od leta 2000 naprej) • Aktivnosti delovne skupine za informacijsko pismenost pri KISUM-u od 2005 do 2008 • Vprašalnik o IP za učitelje v štud. letu 2005/06

  6. Posnetek stanja IO v študijskem letu 2005/06 na 15 članicah UMB • Namen: posnetek stanja IP • Cilj: predlagati aktivnosti za dvig IP • Vprašanja (prodekanom za izobraževalno dejavnost) • 1. v kakšni obliki izvajate IO • 2. na kateri stopnji poteka IO • 3. kdo izvaja IO • 4. sodelovanje knjižnice in v kakšni obliki • 5. kako vrednotite znanje iz IP • 6. koliko ur je posvečenih IO v prvem letniku • 7. koliko ECTS je namenjenih IP

  7. UGOTOVITVE 2005/06 • Oblike IO • 3 članice izvajajo bibliografske inštrukcije • 5 jih ima predmet, ki vsebuje elemente IP • ostali kljub razlagi niso razumeli opredelitve IP • Vsebina, obseg in vrednotenje IO niso opredeljeni • V IO niso vključeni bibliotekarji (viri in njihovo znanje so premalo izkoriščeni) • Pridobljena znanja in njih učinke bi morali meriti • IO na članicah ne poteka načrtovano in formalizirano

  8. UGOTOVITVE IZ PPRAKSE • Profesorji UM opažajo, da ima veliko študentov ob prihodu na univerzo težave s samostojnim izborom študijske literature. • Dodiplomski študenti so slabo usposobljeni za pripravo referatov, seminarskih in diplomskih nalog; prehitro se zadovoljijo z informacijami s spleta. • Podiplomski študenti niso ustrezno pripravljeni za sodelovanje pri znanstvenoraziskovalnem delu. • Pri kandidatih za znanstveni magistrski in doktorski naziv zasledimo slabo poznavanje metodologije izdelave strokovnih in znanstvenih del. NAVEDENO PREDSTAVLJA MOŽNOST OZ. IZZIV UČITELJEM IN BIBLIOTEKARJEM ZA SODELOVANJE V ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH

  9. Informacijska pismenost

  10. IO v rednem študijskem programu na EPF • Izvedba IO • študijsko leto 2005/06 • 26 pedagoških ur • 197 udeležencev • 1/3 izpitne ocene pri predmetu; • Izvedba eksperimenta KS : ES, anketa, test znanja in intervju s 59 učitelji

  11. REZULTATI EKSPERIMENTA

  12. Implementacija v študijski proces (prizadevanja od 2006-2008) • Delovno skupino KISUM-a za informacijsko opismenjevanje na UM so sestavljali: prof. dr. Elko Borko - MF, prof. dr. Franc Janžekovič FNM, mag. Zdenka Petermanec - EPF, Nataša Knap - FVV, Breda Brezovšek – UKM in Danilo Majhenič – ŠSUM. • Člani delovne skupine so na prvi seji izhajali iz sklepa komisije za dodiplomski študij (29. 1. 2008), ki se glasi: »KŠZ priporoča svojim članicam, da v študijski proces integrirajo informacijsko opismenjevanje in da aktivnosti v zvezi s tem koordinirajo z delovno skupino«. • Na tej podlagi je skupina pripravila dokument: Informacijska pismenost in njene izvedbene oblike • kaj je informacijska pismenost, • kakšni so njeni cilji, • v kakšni obliki jo lahko izvajamo, • katere učne vsebine naj zajema in • katere kompetence pridobijo z njo študenti.

  13. Implementacija IO v študijski proces • Na začetku študija uvedemo obvezni predmet (informacijsko opismenjevanje ali uvod v informacijsko opismenjevanje ali uvod v znanstveno delo, metode učinkovitega študija), ki vsebuje splošni program, ne glede na študijsko usmeritev in velja za celotno univerzo in vse študijske smeri. • V tretjem ali četrtem študijskem letu uvedemo integrirano obliko informacijske pismenosti tako: • da vsebine IO integriramo v posamezna študijska področja, ki jih ponuja fakulteta; • ali vsebine ponudimo v obliki samostojnega izbirnega predmeta • IO se nadgrajuje na podiplomskem študiju.

  14. PRAVILNIK O PRIZNAVANJU ZNANJ IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOM V ŠTUDIJSKI PROGRAM • Senat Univerze v Mariboru je na svoji 9. redni seji 25. 2. 2008 sprejel Pravilnik...na podlagi • Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06), • Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 101/2004), • Meril za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS (Uradni list RS, št. 124/2004) in • določili Statuta Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 65/2007) • http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12762 3. Člen (Definiranje znanj in spretnosti)

  15. Program IO na I. stopnji(20 P / 25 V / 45 SD, 3 ECTS) • Uvodv predmet - 1 P • Knjižnicakotinformacijskosredišče – 1 P • Pojem in sestavine IP- 1 P • Katalogi in podatkovnezbirke - 2 P/4 V • Informacijskiviri - 2 P / 4 V • Dostop do informacijgledenavrsto in oblikoinformacijskegavira -1 P/2V • Stopnjeinformacijskegaprocesa- 1 P/1 V • Iskanjeinformacij: priprava,iskalnestrategije, operatorji - 2 P / 4 V • Vrednotenjeinformacij in informacijskihvirov - 2 P / 2 V • Uporabainformacij:navajanje, intelektualnalastnina, dostopnost, etičnost, možnostiobjavljanja –2P/2V • Pisanjebesedila, opremastrokovnega/znanstvenegadela - 2 P / 2 V • Pripravapredstavitve (prosojnice....) - 1 P / 2V • Javnapredstavitevdela (osnoveretorike) – 2P/2V

  16. Učni načrt predmeta IOP 30, V 45, SD 60 ECTS 4 • Informatika kot veda o informacijah, njihovemu zagotavljanju in uporabi. • Ravni informacijske pismenosti: tehnološka (informacijska tehnologija) uporabna (iskanje in uporaba informacijskih virov) in kognitivna (razumevanje učinkov uporabe). • Opredelitev podatka, informacije in znanja. • Informacijski procesi, informacijski sistemi in informacijske aplikacije. • Informacijska družba. • Informacijski in bibliografski sistemi, knjižnica kot informacijsko središče. • Informacijska varnost, zaščita podatkov in avtorske pravice. • Operacijski sistem, urejevalnik besedil, orodja za izdelavo preglednic, orodja za izdelavo predstavitev. • Nosilci podatkov in tehnologija baz podatkov. • Katalogi in podatkovne zbirke, javno dostopni viri informacij na spletu. • Oblike in vrste informacijskih virov glede na različne kriterije, zgradba, formalna in vsebinska obdelava, indeksiranje, ključne besede, fraze, UDK, bibliografije in kazala. • Iskanje informacij, iskalne strategije, operatorji. • Vrednotenje informacij in informacijskih virov, kriteriji za prepoznavanje ustreznosti virov. • Oprema strokovnega/znanstvenega dela z referencami, kazali, opombami, oblikovanje izvlečkov/povzetkov in načini citiranja. • Možnosti objavljanja pisnih izdelkov. • Javna predstavitev dela, komunikacijske sposobnosti pri predstavitvi. • Internet – struktura in osnovna pravila delovanja. • Elektronska komunikacija. • Principi e-izobraževanja. • Multimedija v izobraževanju. • Koncept navidezne resničnosti.

  17. Sprejemanje IO v različnih sferah • Dan informacijske pismenosti na EPF, 3. 3. 2010 • http://www.epf.uni-mb.si/e_skills.aspx • »Informacijsko pismenost na EPF razumemo kot znanja, ki jih mora imeti posameznik za uporabo računalniških rešitev na delovnem mestu, kot znanja o uporabnosti rešitve na nekem področju poslovanja in kot znanja o tem, kako lahko z neko rešitvijo inoviramo in izboljšamo področje poslovanja. (prof. dr. Samo Bobek, dekan EPF)

  18. ŠTUDIJ OB INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKI TEHNOLOGIJI VLOGA KNJIŽNIC NEKOČ IN DANES SPREMENJENA VLOGA KNJIŽNIC

  19. SISTEMje entiteta, ki ohranja svojo eksistenco z vzajemnim učinkovanjem svojih delov (Ludvig vonBertalanffy) UNIVERZITETNA KNJIŽNICA – DINAMIČEN SISTEM Univerzitetno knjižnico pojmujemo kot dinamični sistem (vitalna kombinacija osebja, zbirk, storitev, prostorov, opreme), ki se mora skladno s cilji odzvati potrebam univerze. Njen osnovni namen je služiti uporabnikom v procesu spreminjanja informacij v znanje, ki so osrednjega pomena za doseganje kateregakoli cilja univerze. Nivojski model IO temelji na interakciji med sistemom in uporabnikom (Petermanec, 2008).

  20. UKM KOT UČNI CENTER Temeljne značilnosti učnega centra UKM:a • za IO usposobljeni delavci (pedagoška in strokovna znanja) • ustvarjalne okoliščine (IKT, sodobna učilnica …) Pomemben vidik za ustvarjalnost in napredek na področju informacijskega opismenjevanja študentov prestavlja: spodbujanje sodelovanja med visokošolskimi učitelji in bibliotekarji, tako pri pripravi učnih načrtov, izvajanju izobraževanja, motiviranju študentov kot tudi pri preverjanju njihove uspešnosti (pismenosti).

  21. Izobraževanje uporabnikov UKM v letu 2009/2010

  22. MODUL 1 - INFORMACIJSKO OPISMENJEVANJE DIJAKOV

  23. MODUL 2 - INFORMACIJSKO OPISMENJEVANJE DIJAKOV

  24. Ogled filma o UKM v Glazerjevi dvorani

  25. Razstaviščni prostor UKM Obisk dijakov iz Varaždina

  26. MODUL 2 A OPISMENJEVANJE ŠTUDENTOV NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE Predstavitev informacijskih virov v UKM s področja: • medicine in zdravstvene nege (1. letnik za študente FZN) • o vretenčarjih (VERTEBRATA) v UKM (3. letnik, dvopredmetna biologija na FNM) • ekolologije z naravovarstvom za FNM • kemije in kemijske tehnologije • lesarstva

  27. ANATOMSKI KABINET

  28. MODUL 2 BOPISMENJEVANJE ŠTUDENTOV DRUŽBOSLOVJA IN HUMANISTIKE • Predstavitev informacijskih virov, dostopnih na UM študentom: • prevajanja in tolmačenja (angleščina, nemščina, madžarščina); • slovenskega jezika s književnostjo; • germanistike; • študentom Pedagoške fakulteta – smer razredni pouk; • predstavitev centra EDC • podiplomskim študentom npr. edukacijske vede (enovit doktorski študij), prevajalstvo …

  29. MODUL 3 DELAVNICE ISKANJA GRADIVA/LITERATURE ZA DIJAKE, ŠTUDENTE IN OSTALE UPORABNIKE KNJIŽNICE • Modul 3 predstavlja povečan obseg in novo obliko organiziranega izobraževanja uporabnikov ter večjo vključenost knjižnice v izvajanje prenovljenih visokošolskih študijskih programov. • Modul 3 A - delavnico iskanja literature iz lokalnih in drugih fondov knjižnic UM; • Modul 3 B - delavnico iskanja literature za študente naravoslovja; • Modul 3 C - delavnico iskanja literature za študente družboslovja in humanistike; • Modul 3 D - delavnico iskanja literature za individualne uporabnike specifičnih zahtev in nivojev (Šrot, 2009/2010).

  30. MESEČNE TEMATSKE IZOBRAŽEVALNE VSEBINE • NAČELA ZNANSTVENEGA PUBLICIRANJA IN TIPOLOGIJA DOKUMENTOV • Bibliografija, znanstvena dokumentacija – oprema teksta ter uporaba orodja za upravljanje osebnih bibliografskih zbirk npr. EndNote … • UPORABA PROGRAMSKE OPREME MICROSOFT OFFICE PRI RAZISKOVALNEM DELU NA UM (Word, Excel, PowerPoint …). • UPORABA SPLETNIH ISKALNIKOV PRI ZNANSTVENORAZISKOVALNEM DELU NA UM • PREDSTAVITEV PATLIB CENTRA • PREDSTAVITVE NOVOSTI • VODENI OGLEDI PO UKM • PREDSTAVITVE ZA TUJCE (potekajo v hrvaškem, nemškem in angleškem jeziku). • ZAPOSLOVANJE V KNJIŽNICAH IN LIK BIBLIOTEKARJA • PREDSTAVITEV INFORMACIJSKIH VIROV – VABLJENA PREDAVANJA (metaiskalnik, varovanje intelektualne lastnine, Web 2.0 …).

  31. Predstavitev portala Videolectures.net Organizirano za študente in zaposlene na UM ter ostale uporabnike v okviru mesečne dejavnosti„s klikom do informacij“

  32. ŠTUDENTSKI OKTOBER V UKM „KNJIŽNIČARJI TUTORJI“ Univerzitetno knjižnico obiščejo organizirane skupine brucev. Knjižničarji tutorji jim v enournem druženju prestavimo storitve in dejavnost knjižnice, omogočimo ogled filma, z vodenim ogledom prostorov knjižnice pa jim nudimo možnost doživetja študijskega utripa. PREDSTAVITEV VIRA PO IZBORU ŠTUDENTOV Sodelovanje s študenti višjih letnikov, ki predstavijo vir ter izkušnje pri študiju v sodelovanju s študenti in profesorji tutorji. „S KLIKOM DO INFORMACIJ“ Mesečna predstavitev elektronskih informacijskih virov, dostopnih na UM in vabljena predavanja priznanih strokovnjakov. UKM v tem času obišče okrog 1000 brucev! Lahko se udeležijo vseh treh delov ali sami izberejo prireditev.

  33. KNJIŽNIČARJI TUTORJI

  34. PROGRAM oktobra 2010 Prvi teden - Knjižničarji tutorji Drugi teden – Tržnica pod arkadami Vsak dan – točno opoldne Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek

  35. Tržnica pod arkadami UKM

  36. VSAK DAN – TOČNO OPOLDNE • Ponedeljek: • Pogled v zakulisje (skladišča, oddelek za obdelavo gradiva, knjigoveznica). • Torek: • Obisk strokovnega referenta (http://www.ukm.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=58). • Sreda: • Knjižnična srebrnina (predstavitev domoznanskega oddelka; izbranega, zanimivega, redkega in dragocenega gradiva knjižnice … ). • Četrtek: • Vir po izboru študenta. • Petek: • S klikom do informacij.

  37. POGLED V ZAKULISJE STENČAS knjigoveznice UKM

  38. KNJIŽNIČNA SREBRNINA Predstavitev izbranega, zanimivega, redkega in dragocenega gradiva knjižnice – izjemni rokopisi, redek časnik, dragocene operne režijske knjige in zanimiv fotografski album.

  39. Predstavitev “Vir po izboru študentov” Rok Petje in Kristijan Pukšič predstavljata Projektni management Antona Hauca

  40. S KLIKOM DO INFORMACIJ Predstavitev elektronskih informacijskih virov, dostopnih na UM in vabljena predavanja: • Miran Petek, IZUM: Predstavitev metaiskalnika, • Janez Kukec Mezek , Urad RS za intelektualno lastnino: Varovanje intelektualne lastnine (modeli, patenti, znamke), • Jerneja Grašič, UKM: Moja knjižnica, • Kristina Šrot, UKM: E-viri, dostopni na UM.

  41. Anton Bogov in mag. Karmen Kovačič Salmič Študentski oktober v UKM – vpisujejo znani Akademikinja dr. Zinka Zorko

  42. Izhodišča za načrtovanje izobraževanj v UKM • Število aktivnih uporabnikov (16.050 po kategorijah) • Statistični podatki o izbranih storitvah v 3 preteklih letih • Statistika uporabe e-virov na UMB • Spletno ali klasično anketiranje o zadovoljstvu z oblikami IO

  43. IZ NAČRTA UKM ZA 2011… • Virtualna učilnica po vzoru Nacionalne i sveučilišne knjižnice v Zagrebu • e-Learning center UKM (e-učenje), ki bi zajemal: • prilagojen sistem kreiranja predavanj, lekcij, testov in primerov za dijake in študente; • urejanje slikovnega materiala, testov, prosojnic, • urejanje avdio in video datotek; • sinhrona uporaba tekstovnega, video in avdio materiala; • enostavna uporaba urejevalnika lekcij s pomočjo vnaprej nastavljenih strani in struktur; • osebne strani študentov/dijakov/uporabnikov; • interaktivna učilnica

  44. Ob koncu… • Znamo in zmoremo kot številni visokošolski učitelji • Dodatno izobraževanje in pridobivanje znanstvenih in habilitacijskih nazivov • IO mora postati kot v sekundarnem izobraževanju (Steinbuch, 2009) del zakonskih obveznosti terciarnega izobraževanja • IO mora postati del študijskih programov (sistemska ureditev) • IO mora ostati povezano z VK • Nenehno moramo vrednotiti njegovo izvajanje, koristi za udeležence IO in pridobljene kompetence

More Related