1 / 24

Digitalna agenda

Digitalna agenda. Delovna skupina za digitalizacijo Sestanek 20. 5. 2013. Informacija. Skupni panel vseh treh skupin bo predvidoma 5. junija 2013 ob 10 uri na Ministrstvu za kulturo, dvorana v pritličju. Dnevni red. 1. Osnutek pripetega dokumenta z do sestanka prejetimi komentarji

marty
Download Presentation

Digitalna agenda

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Digitalna agenda Delovnaskupinazadigitalizacijo Sestanek 20. 5. 2013

  2. Informacija • Skupni panel vseh treh skupin bo predvidoma • 5. junija 2013 ob 10 uri na Ministrstvu za kulturo, dvorana v pritličju

  3. Dnevni red 1. Osnutek pripetega dokumenta z do sestanka prejetimi komentarji 2. Prejeta merila za izbor gradiv za digitalizacijo

  4. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacijevsebin s področja kulturne dediščine

  5. Odziv • Ministrstvozakulturo, Direktoratzakulturnodediščino, Informacijsko-dokumentacijski center zadediščino • OsrednjaknjižnicaCelje • Mestnaknjižnica Ljubljana • Univerzitetnaknjižnica Maribor • Narodna in univerzitetna knjižnica • MuzejnovejšezgodovineSlovenije • Modernagalerija, Ljubljana • Slovenska kinoteka • Pokrajinski arhiv Koper • Gimnazija Nova Gorica

  6. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacijevsebin s področja kulturne dediščine • Modernagalerija, Ljubljana (1) • Skeniranje / Fotografiranje z digitalno kamero • Povsod se omenja samo skeniranje, vendar digitalizacija poteka tudi s pomočjo digitalnih fotoaparatov. • Skenerji • Mogoče bi bilo dobro dati tudi priporočila, kakšne skenerje uporabiti za različno občutljiva gradiva.

  7. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacijevsebin s področja kulturne dediščine • Modernagalerija, Ljubljana (1) • Knjige, Serijske publikacije • Digitaliziranje knjig in publikacij v celoti: • Digitaliziranje v celoti je v večini primerov edino smiselno. Vendar bi radi opozorili, da so v muzejski dejavnosti oddelki, kjer je bolj smiselna in tudi edina možna (saj hranimo samo članek in ne cel časopis) parcialna digitalizacija, npr. digitalizacija posamezne kritike o določenem umetniku ipd. S tem ustvarjamo digitalni arhiv o umetniku, kar je naša naloga. • Shranjujemo v PDF formatu • (Athena</Recommendationsandbestpracticereportregardingtheapplicationofstandards, includingrecommendationsfor a harvesting format andfactsheetsfordisseminationpriporoča XML, kot alternativo navaja PDF in DjVu)

  8. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacijevsebin s področja kulturne dediščine • Modernagalerija, Ljubljana (1) • Slike, grafike, risbe in druga dvodimenzionalna umetniška dela • Isto kot pri Različna dvodimenzionalna gradiva, le da mora biti na vsakem skenu/posnetku prisotna barvna lestvica. • Tridimenzionalna umetniška dela • + fotografiranje z več strani • Instalacije • + fotografiranje celote in posameznih delov

  9. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacijevsebin s področja kulturne dediščine • Slovenska kinoteka (1) • Digitalizacija filma • Trenutni standardi za digitalni kino izhajajo večinoma iz DigitalCinemaInitiatives (DCI) specifikacij, katerih namen je zagotoviti poenoten nivo tehničnih zmogljivosti, zanesljivosti in nadzora kakovosti na mednarodni ravni. • Skeniranje • priporočeno vsaj v 4K ločljivosti • po možnosti skeniranje negativa, interpozitiva ali internegativa • skeniranjetudi okolice sličic • zajemanje zvoka vzporedno ali ločeno od slike • Kot formata za hranjenje na dolgi rok sta primerna samo DCDM ali nešifriran DCP. • DigitalCinemaDistributionMaster (DCDM) - nabor master datotek, namenjen ustvarjanju oglednih kopij (DCP-jev). DCDM-ji obstajajo v različnih formatih znotraj opredeljenih standardov. So nešifrirani in nestisnjeni (ali brezizgubno stisnjeni), zato je lahko njihova velikost zelo velika (do več terabajtov).

  10. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacijevsebin s področja kulturne dediščine • Slovenska kinoteka (2) • Format sličic je TIFF z 12 ali 16-bitno barvno globino ali brezizgubni JPEG2000 format. • Zvok je v nestisnjenem .wav formatu. • DigitalCinemaPackage (DCP) - DCP predstavlja dostopno kopijo in vsebuje sličice, zvočne sledi, podnapise itd. Ta nabor datotek je distribuiaran kinematografom in je kot tak namenjen predstavitvi dela občinstvu. • Sličice DCP-ja so stisnjene, tako da dveurni film v 4k ločljivosti zavzame 250 GB prostora. DCP standardi so zavoljo učinkovite distribucije strogo določeni. • MXF in XML datoteke • Sličice stisnjene po JPEG2000 standardu • 2K (2048x1080) ali 4K (4096x2160) ločljivost • hitrosti predvajanja (sličic na sekundo - FPS): 24, 25, 30, 50, 60 in arhivske hitrosti 16, 200/11(~18), 20 in 240/11(~22) • 12-bitna barvna globina po X'Y'Z' • do 16 kanalov zvoka (48 ali 96 kHz vzorčenje s 24 biti po vzorcu)

  11. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacijevsebin s področja kulturne dediščine • NUK (1) • Poimenovanje datotek / splošna priporočila • Ime naj bo čim krajše; • Lahko je pomensko ali brezpomensko, a bolje je, da je iz njega razviden opis, ki je neodvisen od lokacije (recimo tom_jones_0001 je bolje kot 0001); • Uporabljamo alfanumerične znake, črke latinske abecede in arabske številke brez diakritičnih in posebnih znakov ter ločil (razen _ in -); • Pri številčenju uporabljamo ničle pred eno, dvo ali trimestnimi števili (denimo 001, 065, 0145); • V imenu naj ne bo presledkov; • Datume izražamo v skladu s standardom ISO 8601.

  12. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacijevsebin s področja kulturne dediščine • NUK (2) • Rokopisi • Optična prepoznava besedila (OCR) • Običajno ni možna • Ponavadipod rokopise spadajo tudi strojepisi (niso tiski). • Tudi za rokopise bi bilo smiselno zagotoviti transkripcije (pogosto so zelo nečitljivi, pa še iskalno bi bilo) oz. ocr, kadar je pisava enolična.

  13. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacijevsebin s področja kulturne dediščine • MK, Direktorat za kulturno dediščino, INDOK • Različna dvodimenzionalna gradiva (glasbeni tiski, zemljevidi, fotografije, gravure / odtisi, risbe, plakati, razglednice) • Vsa ta gradiva ne morejo v isto skupino. • Upoštevati specifike fotografij. • Pri fotografijah imamo pozitive in negative, diapozitive ... Resolucija 300 dpi je za diapozitive prenizka (priporočilo je 2400 dpi) • glej npr.: • ATHENA / Recommendationsandbestpracticereportregardingtheapplicationofstandards, includingrecommendationsfor a harvesting format andfactsheetsfordissemination (2009) • http://www.athenaeurope.org/getFile.php?id=538, stran 30

  14. Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti digitalizacijevsebin s področja kulturne dediščine • MK, Direktorat za kulturno dediščino, INDOK • Pri metapodatkih je treba upoštevati specifičnosti posameznih področij (knjižnice, arhivi, muzeji, nepremična dediščina) in področne opisne metapodatkovne standarde. • Najprej narediti smiselno strukturo skupin vseh gradiv (tiskana gradiva preveč podrobno v primeri z drugimi vrstami gradiv) in strukturo opisa priporočila (na način, da bo ponavljanja besedila čim manj), šele nato pisati vsebine priporočil. • glej npr.: • ATHENA / Recommendationsandbestpracticereportregardingtheapplicationofstandards, includingrecommendationsfor a harvesting format andfactsheetsfordissemination (2009) • http://www.athenaeurope.org/getFile.php?id=538

  15. Merila za izbor gradiv za digitalizacijo

  16. OsrednjaknjižnicaCelje • Varovanje in zaščitagradiva • Kompletiranjezalogepomembnegahistoričnegagradiva • Povečanjedostopnostigradiva

  17. Mestnaknjižnica Ljubljana • Resman, S.: Digitalnadomoznanskazbirka, Knjižnica 49(2005)3, 39-52 • določitevzbirke, primernezadigitalizacijo; • opredelitevciljneskupineuporabnikov; • določitevvidikadigitalnezbirke, ki je zaciljnoskupinouporabnikovnajpomembnejši (natančnostreprodukcije, dobra dokumentacija, dostopnost); • premisleko prednostih in slabostihzbirkegledenanjenovsebino, celovitost in povezljivost z drugimidigitalnimizbirkami; • izbornajprimernejšeoblikedigitalnegaprenosa (polnobesedilo, slike); • ovrednotenjeinteresazavključevanjezbirkena internet (Ostrow, 1997). 
 Pridigitalnidomoznanskizbirkipoudarjenozasledujemodvasmotra: • zaščito– kogrezaomogočanjedostopa do redkega in občutljivegagradiva; • dostopnost– kotakogradivonivečdostopnosamoizbranistrokovnijavnosti. »Izbor in digitalizacijagradiva, pomembnegazaohranjanjekulturnedediščine in gradiva, pomembnegazadostop do informacij o lokalniskupnosti« in »AktivnodelovanjenadomoznanskemportaluKamra« Strateškeganačrta MKL zaobdobje 2010‒2012 (2009), v prenovljenibrošuriSpoznatibližino(2010).

  18. Univerzitetnaknjižnica Maribor • Starejše gradivo in domoznanski vidik (mariborensija) • Ohranjenost gradiva • Povečanje dostopnosti (raritetno gradivo)

  19. MuzejnovejšezgodovineSlovenije • Obsežnefotografskezbirke (2,3 mio. izvirnihfotografij) • Različninosilci (največčrno-belihnegativov) • Na izborvpliva: • Stanjegradiva, • Letni program dela / program razstav, • Uporabniki / zahtevedarovalcev (razstava, digitalizacija) • Razpoložljiviviri (kadrovski, finančni, infrastrukturni) • Prioriteta: najstarejšegradivo

  20. Modernagalerija, Ljubljana • Dejavniki: • Potrebezunanjihuporabnikov • Potreberazstavnegaprograma • Sodelovanje v mednarodnihprojektih • Sistematičnadigitalizacijazbirk MG (arhivov in dokumentarnegagradiva – rokopisi, zapuščineumetnikov …) • Na izborvpliva: • Razpoložljiviviri(kadrovski, finančni, infrastrukturni)

  21. Pokrajinski arhiv Koper • V arhivih je običajno, da gradivo za digitalizacijo izbiramo glede na: • pogosto uporabo in poškodovanost slednjega, • na starost in potrebo po dodatni zaščiti, • občutljivost podlag in • prezentativnost.

  22. Ministrstvozakulturo, Direktoratzakulturnodediščino, Informacijsko-dokumentacijski center zadediščino • Cilji: • zagotavljanjematerialnegavarstvagradiv (izvirniki se ne uporabljajoveč) • povečanjedostopnosti do gradiv • popularizacijagradiv • enostavnejšamanipulacijazadopolnjevanjemetapodatkov • Merila: • občutljivostgradiva (npr. negativinasteklenihploščah) • starostgradiva • unikatnost (redkost) gradiva • vrednost (pomen) gradiva • frekvencauporabegradiva, povpraševanje s straniuporabnikov • obstojmetapodatkov • velikostzbirke • zagotovitevcelovitostidigitalnezbirke – digitalizirajo se vsidokumenti v zbirki in ne samoizbrani (veljapredvsemprimanjšihzbirkah) • finančniviri

  23. Ministrstvozakulturo, Direktoratzakulturnodediščino, Informacijsko-dokumentacijski center zadediščino • Priporočilagledeselekcijegradiv • SelectionProceduresforDigitisation / JISC DigitalMedia • http://www.jiscdigitalmedia.ac.uk/guide/selection-procedures-for-digitisation/ • MINERVA / Technical Guidelines for Digital Cultural Content Creation Programmes (Version 2.0: September 2008) • http://www.minervaeurope.org/publications/MINERVA%20TG%202.0.pdf • Drugapriporočilaglededigitalizacije • ATHENA / Recommendations and best practice report regarding the application of standards, including recommendations for a harvesting format and fact sheets for dissemination (2009) • http://www.athenaeurope.org/getFile.php?id=538 • ATHENA / Guidelines for Geographic Location Description (2011) • http://www.athenaeurope.org/getFile.php?id=1027

  24. Gimnazija Nova Gorica • Dostopnost gradiv, ki jih pripravlja šola za učence, dijake in širšo javnost: • seminarske, projektne, maturitetne in raziskovalne naloge (v osnovnih in srednjih šolah); • drobni tisk (šolska glasila (od prvega letnika izdaje dalje), literarna glasila, vabila, publikacije, gledališki in koncertni listi šolskih prireditev); • plakati in drugi likovni izdelki učencev in dijakov; • dodatna gradiva za pouk (skripta, dodatna učna gradiva, delovni listi ipd. ki jih pripravijo učitelji) • V programih umetniških gimnazij: • Digitalizacija slikovnega gradiva, katerega avtorji so dijaki (risbe, slike, inštalacije – predvsem v umetniških gimnazijah likovne smeri); • Digitalizacija uprizoritev v programih dramsko –umetniške in plesne smeri; • Digitalizacija glasbenih uprizoritev v gimnazijah glasbene smeri.

More Related