1 / 29

POMEN IN FUNKCIJA VRAT

UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI VRAT Slavko Rudolf Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Ljubljana; marec 2005. POMEN IN FUNKCIJA VRAT. Osnovna funkcija vrat je ločevanje dveh prostorov, hkrati p a so vrata tudi povezav a , ki naj bo nemoteča, varna in prijetna za oko .

mckenzie-english
Download Presentation

POMEN IN FUNKCIJA VRAT

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI VRATSlavko RudolfOddelek za lesarstvo,Biotehniška fakulteta,Univerza v LjubljaniLjubljana; marec 2005

  2. POMEN IN FUNKCIJA VRAT • Osnovna funkcija vrat je ločevanje dveh prostorov, hkrati pa so vrata tudi povezava, ki naj bo nemoteča, varna in prijetna za oko. • Natančnost izdelave, dimenzijska stabilnost, trdnost in trajnost, so osnovne značilnosti kakovostnih vrat. • Vrata morajo izpolnjevati tudi dodatne zahteve, ki so neposredno povezana s tipom vrat, mestom in načinom vgradnje, namenom uporabe in specifičnimi pogoji rabe. Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  3. STANDARDI • Za preverjanje lastnosti vrat so izdelana enotna merila, oblikovana in predstavljenav normativnih dokumentih-standardih. • V Sloveniji osnovo za ugotavljanje skladnosti vratpredstavljajo veljavni nacionalni oz. evropski standardi (SIST EN). • Standarde v Sloveniji pripravlja in sprejema nacionalni organ za stadarde - Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  4. UGOTAVLJANJE SKLADNOST • Ugotavljanje skladnosti vrat je postopek primerjanja lastnosti konkretnega izdelka z določili standardov. • Splošne lastnosti, ki se preverjajo pri običajnih vhodnih in notranjih vratih so: • DIMENZIJE, OBLIKA IN RAVNOST, • ODPORNOST NA MEHANSKE OBREMENITVE, • ODPORNOST NA KLIMATSKE OBREMENITVE, • Vrata lahko ustrezajo tudi posebnim zahtevam kot npr.: • ODPORNOST PROTI POŽARU, • ODPORNOST PROTI VLOMU, • ODPORNOST PROTI EKSPLOZIJI itd. Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  5. Dimenzije in ravnost vrat • Skladnost dimenzij vratnega krila je opredeljena s standardom SIST EN 1529 (Vratna krila - Višina, širina, debelina in pravokotnost - Tolerančni razredi) Tabela 1: Tolerančni razredi in dovoljena odstopanja * - ni zahtev Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  6. Dimenzije in ravnost vrat • Splošna in lokalnaravnost. Kriterije določa standard SIST EN 1530 (Vratna krila - Splošna in lokalna ravnost - Tolerančni razredi) Tabela 2 – Dovoljena odstopanja pri splošni ravnosti vratnega krila * - ni zahtev Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  7. Dimenzije in ravnost vrat • Splošna in lokalna ravnost. Kriterije določa standard SIST EN 1530 (Vratna krila - Splošna in lokalna ravnost - Tolerančni razredi) Tabela 3 – Dovoljena odstopanja pri lokalni ravnosti vratnega krila * - ni zahtev Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  8. Dimenzije in ravnost vrat – metode merjenja • Metode določata standarda SIST EN 951 (Vratna krila - Metoda merjenja višine, širine, debeline in pravokotnosti) ter SIST EN 952 (Vratna krila - Splošna in lokalna ravnost - Metoda merjenja) Skica linij in točk merjenja dimenzij in ravnosti vratnega krila Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  9. Dimenzije in ravnost vrat – metode merjenja • Naprave in pripomočki za merjenje Naprava za merjenje lokalne ravnosti Kotnik za merjenje pravokotnosti Naprava za merjenje splošne ravnosti vratnega krila Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  10. Mehanska odpornost vrat • Pomembnejše mehanske lastnosti vrat so definirane s standardom SIST EN 1192:2000 (Vrata - Klasifikacija po zahtevah za trdnost) Tabela 4 – Razvrščanje vrat po zahtevnosti uporabe Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  11. Mehanska odpornost vrat Tabela 5 – Razvrščanje vrat po odpornosti na mehanske obremenitve Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  12. Mehanska odpornost – vertikalna obremenitev • Odpornosti vrat na navpično obremenitev določa standard SIST EN 947 (Vrata z vrtljivim krilom - Ugotavljanje odpornosti proti navpični obremenitvi) • Potek dela: • vratno krilo se vstavi v pripadajoči podboj, • predobremenjevanje F = 200 N (60 s), • merjenje dolžine diagonale, • obremenjevanje F = 400,600,800 ali 1000 N • (300 s), • merjenje povesa in spremembe dolžine diagonale, • maksimalna dovoljena trajna deformacija je 1 mm. Prikaz vertikalnega obremenjevanja vrat Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  13. Mehanska odpornost – statično zvijanje (torzija) • Preskušanje po standardu SIST EN 948 (Vrata z vrtljivim krilom - Ugotavljanje odpornosti proti statični torzijski obremenitvi) • Potek dela: • vratno krilo vstavimo v pripadajoči podboj, • predobremenitev F = 200 N (60 s), • obremenjevanje F= 200 N (opcije, 250 N, 300 N, ali 350 N), 300s, • po preteku 180  5 s merjenje deformacije, • izračun trajne deformacije, razlika med max. • deformacijo in deformacijo po preteku 180 s, • maksimalna dovoljena trajna deformacija je 2 mm. Shematski prikaz statičnega zvijanja – - obremenjevanja vrat Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  14. Mehanska odpornost – dinamično zvijanje • Prikaz praktičnega dela (primer) Obremenjevanje Naprava za preskušanje-okvir Merjenje deformacije Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  15. Mehanska odpornost – udarec mehkega težkega telesa • Preskušanjepo standardu SIST EN 949 (Okna in obešene fasade, vrata, polkna in rolete - Ugotavljanje odpornosti proti udarcu z mehkim, težkim telesom) • Potek dela: • vratno krilo vstavimo v pripadajoči podboj, • vratno krilo je zaprto in nezaklenjeno, • točka udarjanja je sredina vratnega krila, • energija udarca 30, 60, 120 ali 180 J, je osnova za • določitev višinske razlike (3) padca telesa, • izvedba treh zaporednih udarcev, • ugotavljanje in merjenje deformacij na mesti udarca in v • okolici ključavnice, • dovoljena deformacija v splošni ravnosti površine je 2 mm Shematski prikaz izvajanja preskusa Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  16. Mehanska odpornost – udarec mehkega težkega telesa • Prikaz praktičnega dela Poškodbe na prijemniku in ključavnici Prikaz praktičnega izvajanja preskusa Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  17. Mehanska odpornost – udarec trdega telesa • Preskušanje poteka po zahtevah standarda SIST EN 950 (Vratna krila - Ugotavljanje odpornosti proti udarcu s trdim telesom). • Potek dela: • razdelitev površine vrat v skladu s skico, • slučajnostna izbira 15 točk udarjanja (skupina 1,2,3 ali 4) • določitev višine padca krogle (energija udarca 1.5, 3, 5 ali 8 J), • spuščanje kovinske krogle, premera 50  1 mm, na izbrane točke, • merjenje premera in globine udrtine, • maksimalni dovoljen premer udrtine je 20 mm, • maksimalna globina udrtine 1,5 mm (povprečje max 1,0 mm) Pripomočki za izvajanje preskusa Shema določanja točk udarjanja Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  18. Klimatsko obremenjevanje vrat - klasifikacija • Odpornost vratnega krila na delovanje različnih klimatskih pogojev je opredeljena s standardom SIST EN 12219 (Vrata - Podnebni vplivi - Zahteve in klasifikacija) Tabela 6 – Tolerančni razredi pri klimatskem obremenjevanju po SIST EN 1121 in/ali SIST EN 1294(dovoljena odstopanja od splošne ravnosti vratnega krila) * - ni zahtev Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  19. Klimatsko obremenjevanje vrat – merjenje deformacij • Deformacij se merijo standardu SIST EN 951 (Vratna krila - Metoda merjenja višine, širine, debeline in pravokotnosti) in SIST EN 952 (Vratna krila - Splošna in lokalna ravnost – Metodamerjenja) • Legenda: • M1 - vzdolžna usločenost ob ključavnici, • M2 - vzdolžna usločenost ob nasadilih, • M3 - prečna usločenost zgoraj, • M4 - prečna usločenost spodaj, • M5 - zavitost (odstopanje od idealneravnine) Shematski prikaz merjena deformacij Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  20. Klimatsko obremenjevanje vrat - Obnašanje vrat pri zaporednih spremembah klime, enake na obeh straneh • Preskušanje poteka po metodah določenih s standardom SIST EN 1294 (Vratna krila - Ugotavljanje obnašanja pri zaporednih spremembah klime, enako delujoče z obeh strani) • Potek preskušanja: • obešanje vratnega krila v klimatsko komoro (samo na eno točko), • kondicioniranje (7 dni), • izvajanje meritev ukrivljenosti in zavitosti, • istočasno izpostavljanje določenim klimatskim pogojem insicer: • vlažna klima (23 °C, 85 % r.z.v.) 21 dni (7 dni *) • suha klima (23 °C, 30 % r.z.v.) 21 dni (7 dni *) • izvajanje meritev ukrivljenosti in zavitosti, • * - velja za vratno krilo, ki površinsko ni obdelano Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  21. Klimatsko obremenjevanje vrat - Obnašanje vrat med dvema različnima klimama • Potek preskušanja je definiran s standardom SIST EN 1121 (Vrata - Obnašanje med dvema različnima klimama – Preskusna metoda) Tabela 7 – Klimatski pogoji in čas obremenjevanja vratnega krila Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  22. Klimatsko obremenjevanje vrat – oprema Komora z normalno klimo Oprema za klimatsko obremenjevanje vrat Komora z ekstremno klimo Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  23. Klimatsko obremenjevanje vrat - Obnašanje vrat med dvema različnima klimama Potek preskušanja: • obešanje vratnega krila v klimatsko komoro (samo na eno točko), • kondicioniranje (7 dni), • izvajanje meritev ukrivljenosti, • izpostavljanje izbranim klimatskim pogojem (kategorija a,b ali c), • dnevno izvajanje meritev (28 dni), Diagram celotnega poteka klimatskega obremenjevanja 6. kondicioniranje (7 dni), 7. izvajanje meritev ukrivljenosti, 8. izpostavljanje drugi izbrani klimi (kategorija d) ali obsevanju (e), 9. izvajanje meritev ukrivljenosti. Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  24. Klimatsko obremenjevanje vrat - Obnašanje vrat med dvema različnima klimama Diagram krivljenja vratnega krila, izpostavljenega klimatskim pogojem kategorije b (primer 1) Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  25. Klimatsko obremenjevanje vrat - Obnašanje vrat med dvema različnima klimama Diagram krivljenja vratnega krila, izpostavljenega klimatskim pogojem kategorije b (primer 2) konveksno krivljenje Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  26. Klimatsko obremenjevanje vrat – obsevanje • Standard SIST EN 1121 predvideva tudi preskušanje s simulacijo sončne pripeke na zunanjo stran vhodnih vrat (klimatska kategorija e) • Potek preskusa: • obešanje vratnega krila (samo na eno točko), • kondicioniranje (7 dni), • izvajanje meritev ukrivljenosti, • segrevanje zunanje površine vrat na temperaturo, za • 55 C višjo od temperature okolice (24ur), • izvajanje meritev ukrivljenosti, Shematski prikaz obsevanja vrat Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  27. Klimatsko obremenjevanje vrat –obsevanje Prikaz praktičnega obsevanja vrat Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  28. Zaključek V tej predstavitvi smo lahko spoznali, da so vrata izdelek od katerega pričakujemo veliko pozitivnih in koristnih lastnosti. Pa navedena pričakovanja in zahteve še zdaleč niso vsa. Upravičeno torej lahko sklepamo, da vrata sodijo med najbolj zahtevne izdelke lesne industrije in obrti, zato si zaslužijo več vsestranske pozornosti, predvsem strokovne javnosti. Potrudimo se in vložimo v oblikovanje, konstrukcijo in izdelavo vrat, še več našega znanja in moči. Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

  29. Hvala za pozornost ! Slavko Rudolf, univ. dipl. inž. – Laboratorij za preskušanje pohištva, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

More Related