1 / 41

Študijsko srečanje srednješolskih geografov, avgust 2014

Študijsko srečanje srednješolskih geografov, avgust 2014. Aktualne teme: š tudijska srečanja iz nacionalnih sredstev ( tudi seminar v zvezi z maturo kot že prejšnje leto); t ekmovanje iz znanja geografije ( http:// www.zrss.si/default.asp?rub=7933 , februar, marec in april 2015);

remy
Download Presentation

Študijsko srečanje srednješolskih geografov, avgust 2014

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Študijsko srečanje srednješolskih geografov,avgust 2014

  2. Aktualne teme: • študijska srečanja iz nacionalnih sredstev (tudi seminar v zvezi z maturo kot že prejšnje leto); • tekmovanje iz znanja geografije (http://www.zrss.si/default.asp?rub=7933, februar, marec in april 2015); • Geografija v šoli (čeprav 3/2013, izšla junija, več na: http://www.zrss.si/default.asp?rub=9271); • prihaja elektronski (I) učbenik; • projekti (IKT), seminarji, ekskurzije…; • končan je poskus nivojskosti v gimnazijah (geo. na gimn. Ravne in Slovenj Gradec).

  3. Seminarji http://lim1.mss.edus.si/katis/default.aspx

  4. Gimnazija2006-2014

  5. „Prihodnje generacije nam bodo porušile vse spomenike!“ „Človeštvo še nikoli ni bilo na takšnem razpotju!“

  6. Govora je bilo tudi o kašni krizi, pa tudi še kakšno tekmovanje je bilo vmes….

  7. In letos?

  8. Aktivnosti: • Posodobitev učnih načrtov (2008): • + splošen, ohlapen, rahla izbirnost, medpredmetnost, veščine, zmožnosti • ni pojmov, ohlapnost pomeni nedoločljivost, medpredmetnost je brez pomena, če ni dogovarjanj med učitelji, podrobni cilji ne pokrivajo vseh splošnih ciljev, vzporeden PIK. • Uvajanje UN(2008-2012): • seminarji, • izobraževanja iz ESS, • stanovski dogodki, • Geografija v šoli. • E šolstvo (deloma se veže na posodobitev UN, večinoma lastne aktivnosti): • IKT pri pouku (seminarji, delavnice in drugi dogodki); • IP in PP (računalniški ali tablični razredi); • I učbenik. • Študijska srečanja (strokovne in pedagoške vsebine)

  9. E šolstvo Storitve Arnes/SIO za testiranje: • kliker/glasovalnica - november ‘13 • listovnik na različici 1.8 - novembra ‘13 (sicer že lahko testiramo v1.7) • vox.arnes.si z mobilnim odjemalnikom - vedno • video.arnes.si - vedno • webmail z mobilnimi odjemalniki - vedno • skupnost.sio.si na različici 2.5 - januar ‘14 • ankete.sio.si na različici 2.1 - december ‘13 • wiki.sio.si na različici 1.21 - november ‘13 • listovnik.sio.si na različici 1.8 - november ‘13 • splet.arnes.si - vedno • kolesar - vedno • projektno delo - samo testne šole • tehnična testiranja, podpora na šoli

  10. Geografija išče med splošnimi (npr. vox, kliker, ankete…) in geografskimi (npr. ArcGis) programi.

  11. Spremljava uvajanja posodobljenih učnih načrtov 4.1 Metodologija S spletnim vprašalnikom so učitelje spraševali po področjih, kjer naj bi se pokazali znatni učinki posodabljanja učnega načrta. 4.2 Vzorec Vzorec je obsegal 47 gimnazijskih učiteljev geografije. 4.3 Instrumentarij Prešteli so odgovore in ugotovili, katere značilnosti prevladujejo. 4.4 Rezultati in interpretacija Spletni vprašalnik o posodobljenih učnih načrtih je izpolnilo 47 učiteljev geografije. Glede na poglavja so ključne ugotovitve naslednje.

  12. UN omogoča, da učitelji geografije nadpovprečno vključujejo dodatne in aktualne vsebine, a se nekoliko manj prilagajajo interesom in sposobnostim dijakov. • Učitelji ugotavljajo, da je UN preobsežen in preveč predpisan. Za obseg ciljev in vsebin velja skoraj enako. • Pri geografiji se glede na povprečje pri drugih predmetih nekoliko težje razporejajo cilje in vsebine po letnikih, kar je razumljivo zaradi koncepta in zasnovanosti predmeta. • Pričakovani dosežki/rezultati v učnem načrtu so po mnenju učiteljev zapisani nekoliko manj jasno in nekoliko manj omogočajo učinkovito preverjanje in ocenjevanje znanja kot je povprečje pri drugih predmetih.

  13. Medpredmetnosti in njenemu vključevanju v pouk pripisujejo učitelji geografije večji pomen, kot povprečno pri drugih predmetih. • Učitelji so kot prvo izbiro največkrat omenili sporazumevanje v maternem jeziku, ne glede na izbiro pa prevladuje razvijanje digitalne pismenosti. • Učitelji geografije menijo, da so poleg usposobljenosti za poučevanje matematične kompetence usposobljeni še za razvijanje državljanske in sorodnih kompetenc. A kaže tudi, da matematične kompetenco v pouk vključujejo podpovprečno.

  14. Na pet stopenjski lestvici ocenite nekatere značilnosti učnega načrta. Trditve ocenite na 5 stopenjski lestvici: od 1- se sploh ne strinjam do 5 – se popolnoma strinjam tako, da obkrožite izbrano oceno.

  15. Tabela: Strukturni odstotki učiteljev o uporabi dokumentov za načrtovanje in izvajanje pouka – geografija Ugotovitev: Učitelji geografije uporabljajo za načrtovanje pouka bistveno več učbenik, a tudi učni načrt. Problem je, ker podatki ne kažejo, kako imenovane dokumente kombinirajo.

  16. G Usposabljanje učiteljev za uvajanja posodobljenih učnih načrtov v organizaciji Zavoda RS za šolstvo 10.2 Glede na spodnje trditve ocenite usposabljanja. Trditve ocenite na 5 stopenjski lestvici: od 1- se sploh ne strinjam do 5 – se popolnoma strinjam tako, da obkrožite izbrano oceno. • Ugotovitev: Učitelji so glede na druge predmete ocenili kakovost usposabljanj nadpovprečno dobro.

  17. Povzetek ugotovitev • Učitelji geografije • nadpovprečnodobro ocenjujejo nekatere koncepte učnega načrta, kot je npr. medpredmetnost in razvijanje veščin (kompetenc), • kot podpovprečno pa ocenjujejo njegov obseg (vsebine in cilji) ter nezmožnost prilagajanja učnega načrta interesom in sposobnostim dijakov. • Menijo tudi, da so nekoliko manj jasno zapisani pričakovani dosežki. Učitelji geografije se pri načrtovanju pouka presenetljivo veliko opirajo na učbenike. • Dokaj dobro in nadpovprečno učitelji ocenjujejo tudi kakovost usposabljanj. • Predlogi učiteljev • Učitelji predlagajo nadaljevanje strokovnih srečanj, kjer bi kombinirali geografske in geografsko-didaktične teme. Ker svetovalci nismo zmožni slediti novostim v stroki, je nujno vključevanje zunanjih strokovnjakov.

  18. Poskus nivojskosti v gimnazijah (geo. na gimn. Ravne in Slovenj Gradec)

  19. I učbenik: • učbenik je „učbenik“ – tudi elektronski, • vsebinsko pokriva cilje UN, • osnovno gradivo (besedilo, slike, fotografije, animacije…), povzetek, naloge za (samostojno) preverjanje; • interaktivnen, enostaven, delujoč tako na prenosnikih kot tablicah… (MozillaFirefox in Google Chrome) in še kaj. • prvi vtis je dober, a ne bo popoln

  20. Iučbenik (iz gradiva za 1. letnik gimnazijskega izobraževanja)

  21. Delo s priročniki Vogvarjeva, Zaletelova in Bernardova domačija v Naklem (detajl). Vir:http://www.tdnaklo.com/cerkev,%20znamenja%20in.html.

  22. 1 • PREDGOVOR (dr. Anton Polšak) • UVOD (dr. Anton Polšak) • 1 NOVOSTI V POSODOBLJENEM UČNEM NAČRTU • Didaktika geografije • Geografski kurikulum kot proces (dr. Karmen Kolenc Kolnik, dr. Eva Konečnik Kotnik) • Ključne značilnosti posodobljenega učnega načrta (dr. Anton Polšak) • Veščine in kompetence • Učni stili kot izhodišče za oblikovanje učnih ur s primeri (Lea Nemec) • Učenje učenja s kritičnim mišljenjem in uporabo geografskih virov(dr. Anton Polšak) • Vključevanje geografije v medijsko pismenost - primer Luke Koper iz poglavja v učnem načrtu Obsredozemske pokrajine in Jadransko morje (dr. Anton Polšak) • Obravnava kmetijstva pri pouku z razvijanjem veščin ob uporabi slikovnega in statističnega gradiva(dr. Anton Polšak)

  23. 2 PRIMERI DOBRIH PRAKS • 2.1 Projektno, timsko in medpredmetno poučevanje • Geografija v šolskih projektih za boljši pouk (Eva Slekovec) • Kako v pouk vpeljati čim več medpredmetnih povezav (Vesna Fabjan) • Projektna dneva na temo učna pot na Celjski koči (Darinka Grešak) • Podnebni tipi v tropskem pasu (Simona Varga) • Geografske in zgodovinske značilnosti Španije s poudarkom na spremenjeni demografski podobi in vprašanju narodnih manjšin po poti timskega poučevanja (Dunja ČurkovičPeperko) • Medpredmetnaučna ura geografija – angleščina na temo orientacija in kartografija (Matej Lavtižar in Zdenka Varl) • Medpredmetni učni uri: vlažnost zraka in padavine ter rastlinstvo (mag. Sonja Trškan) • O geologiji in kamninah z medpredmetnim povezovanjem z biologijo in kemijo (Vesna Vervega) • Kako povezati geografijo, fiziko in kemijo na temo energetika (Eva Slekovec) • Medpredmetnopoučevanje na temo Britansko otočje (Irena Šen Vitez) • Pouk fizike in geografije nekoliko drugače (Nataša Marčič in Silvestar Ovčar) • Učna pot po mestu Koper (Tanja Turk)

  24. 2.2 Terensko delo • Terensko delo pri pouku geografije v gimnaziji (dr. Tatjana Resnik Planinc in Lea Nemec) • Medpredmetnaekskurzija na Dolenjsko in v Belo krajino(mag. Sonja Trškan) • Medpredmetniprojektni dan v Kočevskem Rogu (mag. Sonja Trškan) • Naravnogeografske značilnosti domače pokrajine - terensko preučevanje potoka Lokavšček (Irena Šen Vitez) • 3 Opisniki za ocenjevanje izbranih geografskih veščin(dr. Anton Polšak) Kaj uporabiti? Načrtovanje pouka (letno, tematsko, urno ali sprotno)? Z veščinami do znanja ali obratno? IKT: drugačne oblike, metode, vsebine ali miselni procesi? Imamo strategijo, didaktično podporo?

  25. 2

  26. Ocenjevanje (kaj, kdaj in v kakšni obliki)? • Ustno, pisno, kaj pa izdelki dijakov? • Nam taksonomije resnično pomagajo? • IKT: drugačne oblike, metode, vsebine ali miselni procesi? Imamo strategijo, didaktično podporo? Kako pa ocenjevanje?

  27. Kaj naj bo izhodišče UN in pouka v bodoče? Ali tu še kaj manjka?

  28. Pa ponovimo (z začetka) Kaj je s tem? Kaj je tu geografskega? Je celo kakšen minimalni standard, morda celo kaj uporabnega?

  29. enoletna suholetnica (splošno razširjena) črnobina drobnocvetni rogovilček (nadležen plevel) vetrovka navadni čistec navadna nedotika (neopzna)

  30. Žlezava nedotika; tudi tujerodna in invazivna, že precej razširjena po Sloveniji (slikana pri Prekopi v Savinjski dolini).

More Related