1 / 24

LITERARNA DELAVNICA

LITERARNA DELAVNICA. Šentjur, 16. marec 2013. Aljoša Harlamov (1983) doktorski študent na Oddelku za slovenski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; blog Zauberberg ,

ronli
Download Presentation

LITERARNA DELAVNICA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. LITERARNA DELAVNICA Šentjur, 16. marec 2013

  2. Aljoša Harlamov (1983) • doktorski študent na Oddelku za slovenski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; blog Zauberberg, • literarni kritik, esejist & novinar (revija Mentor, spletni portal AirBeletrina, 14-dnevnik Pogledi, dnevnik Delo itd.), mentor delavnic …; blog Pisun, • urednik za literarno kritiko pri Mentorju, urednik pri AirBeletrini …, • avtor prvenca Bildungsroman (Litera 2009) … KDO SEM?

  3. 1. del: Literatura & še svet

  4. ZAKAJ PIŠEM(O)?

  5. Kvalitetna literatura = literarnost Nekvalitetna literatura = trivialnost povzetek dela Alojzije Zupan Sosič: Na pomolu sodobnosti ali o književnosti in romanu (Litera 2011) KAJ JE LITERATURA???

  6. destruktivna konstrukcija: razdiralna ustvarjalnost ali ustvarjalna razdiralnost – istovetnost & nasprotnost (tradicija, žanr …) univerzalnost v singularnosti: splošno v posamičnem polisemičnost: večpomenskost, različne interpretacije avtoreferencialnost: samonanašalnost (osredotočenost na sporočilo, medbesedilnost) fikcijskost: resničnosti literature se ne da (ni treba) preverjati KAJ JE LITERARNOST/DOBRA LITERATURA?Znotrajbesedilna literarnost

  7. literarna pogodba: med avtorjem in bralci (začasna prepoved nevere) literarna kompetenca: zmožnost razumevanja literature kot literature (narojena?, privzgojena) literarna intenca: literarni namen literarna empatija: zmožnost vživljanja literarno vrednotenje: zmožnost presoje o kvaliteti ali vrednosti literature KAJ JE LITERARNOST/DOBRA LITERATURA?Zunajbesedilna literarnost

  8. estetika istovetnosti: upoštevanje večine ali vseh literarnih konvencij (klišeji) simplifikacija: poenostavljen pogled na svet („literatura naj se prilagaja občinstvu“), stereotipi monosemičnost: enopomenskost KAJ JE TRIVIALNOST/SLABA LITERATURA?Znotrajbesedilna trivialnost

  9. literarna kompetenca: prepoznavanje trivialnosti (nezmožnost poglobljenega branja; ostajanje na ravni zgodbe) literarna empatija: nezmožnost/ne-dobrodošlost vživljanja (v drugačno) literarno vrednotenje: nezmožnost presoje o kvaliteti ali vrednosti literature (ostajanje na všečnosti) (komercialnost: trivialna literatura je namenjena prodaji) KAJ JE TRIVIALNOST/SLABA LITERATURA?Zunajbesedilna trivialnost

  10. Žanr = veščina + namen (groza, srh, napetost, romanca …) TRETJE PRI PRIMERI

  11. klišejskost: raven jezika (pomlad, luna, srce, zvezde, oči = ljubezen; stalne fraze & metafore: „vzelo mu je sapo“) stereotipnost: motivno-tematska (m = razum, ž = čustva; mati = dobra; zazrtje v ogledalo = introspekcija) nepovezanost: kohezija (povezava na površinski ravni), koherenca (povezava besedilnega sveta) nepoglobljenost: manjka psihološka, moralna, eksistencialna globina moralizem: literatura ni pridiga anekdotičnost: manjka epska širina; pripovedna širina neliterarnost, zgodbenost: „res se je tako zgodilo“ – toda: literatura ni resničnost Česa se izogibati?

  12. KAKO DOBRO PISATI?„10 ČAROBNIH NASVETOV“ skoraj dr. Harlamova

  13. ŽIVI/DOŽIVLJAJ GLEJ SVET/DRUGE/ZGODBE (tv-serije, filmi) BERI KLASIKO (kar v šoli nismo) BERI SODOBNO LITERATURO/KONKURENTE BERI SLABO LITERATURO (učimo se iz napak) BERI PROSTOČASNO (žanr) BERI STROKOVNO BERI VSE (ČASOPISE, REVIJE, BLOGE …) PIŠI (RE-KREATIVNO & VEDNO) PIŠI (NAČRTNO & POČASI) KAKO DOBRO PISATI?„10 ČAROBNIH NASVETOV“ skoraj dr. Harlamova

  14. Seznam sodobnega prevodnega in izvirnega romana dr. Alojzije Zupan Sosič: https://knjigarna.ff.uni-lj.si/DogodkiNovi/_Pdf/seznama.pdf KAJ BRATI?

  15. Načrtno pisati …

  16. Načrtno pisati …

  17. 2. del: Sprehod skozi gozd

  18. simbolika navpičnosti (nebo): Jakobova lestev, šamanizem, drevo razsvetljenja (Buda) • cikličnost (smrt & preporod; posebno listje: jesen & pomlad) • povezava med 3 ravnmi kozmosa (podzemlje, tostranstvo, višave) – drevo sveta = os sveta • povezava elementov (voda, zemlja, zrak, ogenj) • simbol plodnosti • rajsko drevo: spoznanje (alkimija); padec; križ • drevo smrti DREVOChevalier, Gheerbrant: Slovar simbolov

  19. France Prešeren: Sonetjenesreče (3. sonet)(1834) Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne, ko toplo sonce pomladanako séje, spet ozelénil semtertje bo veje, naenkrat ne zgubi moči popréšne: alvenderzanjga ní pomóči rešne; ko spet znebi se gojzd snega odeje, mladik le malo, al nič več ne šteje, leži tam rop trohljivosti požrešne: • tak siromak ti v bran, sovražna sreča! • stoji, ki ga iz visokosti jasne • na tla telébi tvoja moč gromeča; • ak hitre ne, je smrti svest počasne, • bolj dan na dan brli življenja sveča, • dokler ji reje zmanjka, in ugasne.

  20. Dragotin Kette: Melanholične misli (1900) Skozi gozd je šel, skozi temen gozd — v srcu žalost in bridkost. Vprašal je drevo zelenečih vej: »Imaš lidrugóv, povej!« Reklo je drevo: »Imam, imam jih, kot je listov zélenih. Če se veselim, veselijo se, z mano žalostijo se!« . In dejal je: »Glej, jaz pa sam s seboj ... Bodi ti prijatelj moj!« Zašumelo je in se znižalo in se mu približalo ... Vzelo k sebi ga, in nič več ni sam ... Zdaj visi na veji tam.

  21. Gregor Strniša: Vrba I. (1972) Ti ne boš nikoli umrla, ker tudi vrba ne umre. — Tu je nekoč stala vrba, pravi kdo in gre naprej. Ampak ob neskončni reki, ki za njim temni, šumi, v lastni lepi listni kletki ista vrba še stoji. To je živa čarovnija zemlje, vode in neba, da sekira, ki ubija, nikdar nič ne pokonča.

  22. Alenka Jensterle-Doležal: Brezov gozd (1994) mimo belih brez besed hoditi in sanjati brezčasje tekstov in se dotikati belega hrapavega lubja predstav srh spreletava možnosti ko korenine stavkov sevajo povezanosti in so listi izgovorjav samo metafore za notranjosti v krošnjastem besednjaku tišine trije ptiči obletavajo zategle krošnje in iščejo razumljene opise ostre želje jasne podobe pozabljene sanje in na koncu obmirujejo se zapišejo v senco drevesa smole pomenov jih zalepijo v žametno deblo stavkov

  23. KONEC UVODA

  24. Portret A. H., stran 2: avtor Gašper Jakovac • Ozadje,stran 3 in 23: Vladstudio, • Drevo življenja, stran 18: http://www.zazzle.co.uk/tree_of_life_postcards-239631858796364487 • Ozadje, stran 17: IntrafaceLIFT,avtor DiscoV8 Slikovno gradivo

More Related