PRAVO IN EKONOMIKA EU

1. PRAVO IN EKONOMIKA EU

2. POLITIKA KONKURENCE, INDUSTRIJSKA POLITIKA, EKONOMIKA INTERVENCIJE

3. obravnava in odstranjuje motnje konkurence (kot je npr. zloraba tržne moči) “osvobaja tržne sile” najti mora ravnotežje med dvema nasprotujočima si tendencama: - zniževanjem stroškov zaradi koncentracije (ekonomija obsega) - povečevanjem možnosti nastanka in zlorabe monopolnega položaja zaradi koncentracije POLITIKA KONKURENCE

4. DEFINICIJA KONKURENCE: dinamičen proces, ki nastane s spopadom interesov gospodarskih subjektov, ki lahko na trgu nadomestijo drug drugega pogoji za obstoj konkurence: - obstajajo gospodarski subjekti z jasnim motivom pojavljanja na trgih (želijo doseči čim večji dobiček oziroma porabniško zadovoljstvo) - kupci (prodajalci) morajo biti vsaj delno sposobni nadomeščati drug drugega na trgu, na katerem delujejo

5. FAKTORJI, KI OPREDELJUJEJO TRŽNO STANJE število ponudnikov in povpraševalcev možnost pristopa novih ponudnikov in povpraševalcev na trg obstoj in popolnost substitutov gibljivost ponudnikov in povpraševalcev

6. TRŽNA STANJA GLEDE NA ŠTEVILO PONUDNIKOV OZIROMA POVPRAŠEVALCEV

7. MERILA KONCENTRACIJE • koeficient K5 ,%: 0 < K5 ≤100 • Herfindahl-Hirschmannov indeks (HHI), %: 0 < HHI≤ 10000 1000 ≤HHI<1800  zmerna koncentracija HHI >1800  visoka koncentracija

8. konkurenca je dinamičen pojav (odvisen od rasti produktivnosti in fleksibilnosti podjetij in ne le od njihovega tržnega deleža) relacija: struktura-obnašanje-uspešnost (structure- conduct-performance - SCP) kaže medsebojen vpliv: a) organizacije produkcije in prodaje - obseg in število ponudnikov ter povpraševalcev - horizontalna in vertikalna integracija - diferenciacija produktov

9. b) obnašanja podjetij - strategija - prevzemi - cenovna politika - inovacije, promocija ter investicije c) rezultatov - učinkovitost - tehnološki napredek - razpoložljivost dobrin - polna zaposlenost

10. PRAVO EU konkurenca: ekskluzivna pristojnost EU dva vidika: - združitve in prevzemi - protikonkurenčno obnašanje obstoječih subjektov utemeljitev za postavitev konkurenčne politike na raven EU: - negativni učinki subvencij ene članice na industrijo druge članice - za ohranitev politične podpore povezovanju nujno vzdrževanje “fair play”-a

11. PRAVO EU Zaščita pred: 1. ravnanji domačih gospodarskih subjektov (101.-102. člen PDEU) 2. dejanji države (106.-108. člen PDEU) 3. zunanjo (nepošteno) konkurenco (207. člen PDEU)

12. 1. PROTIKONKURENČNA RAVNANJA DOMAČIH GOSPODARSKIH SUBJEKTOV zloraba OLIGOPOLNEGA, DUOPOLNEGA tržnega položaja  oblikovanje MONOPOLA prepoved vseh sporazumov med podjetji, sklepov podjetniških združenj in usklajenih ravnanj, ki bi lahko prizadela trgovino med državami članicami in katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na notranjem trgu (101. člen PDEU)

13. … zlasti so prepovedani sporazumi, ki: (a) neposredno ali posredno določajo nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja; (b) omejujejo ali nadzorujejo proizvodnjo, trge, tehnični razvoj ali naložbe; (c) določajo razdelitev trgov in virov nabave; (d) uvajajo neenake pogoje za primerljive posle z drugimi trgovinskimi partnerji in jih tako postavljajo v podrejen konkurenčni položaj; (e) pogojujejo sklepanje pogodb s tem, da sopogodbeniki sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje nimajo nikakršne zveze s predmetom takšnih pogodb. 2. Vsi sporazumi ali sklepi, ki jih ta člen prepoveduje, so nični.

14. 3. V naslednjih primerih se lahko določi, da se določbe odstavka 1 ne uporabljajo za: - sporazume ali skupine sporazumov med podjetji, - sklepe ali skupine sklepov podjetniških združenj, in - usklajeno ravnanje ali skupine usklajenih ravnanj, ki prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali distribucije blaga oziroma k pospeševanju tehničnega ali gospodarskega napredka, pri čemer zagotavljajo potrošnikom pravičen delež doseženih koristi, in ki: (a) zadevnim podjetjem ne določajo omejitev, ki za doseganje teh ciljev niso nujne; (b) takšnim podjetjem glede znatnega dela zadevnih izdelkov ne dajejo možnosti izključitve konkurence.

15. zloraba MONOPOLNEGA (DUO-, OLIGO-POLNEGA) tržnega stanja prepoved zlorabe prevladujočega položajaenega ali več podjetij na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu, kolikor bi lahko prizadela trgovino med državami članicami (102. člen PDEU)

16. ustvarjanje MONOPOLNEGA tržnega stanja in potenciala za ZLORABO PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA • koncentracije: Uredba ES/139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij; 2. člen: 2. Koncentracija, ki ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja, naj se razglasi za združljivo s skupnim trgom. 3. Koncentracija, ki bi bistveno ovirala učinkovito konkurenco na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja, naj se razglasi za nezdružljivo s skupnim trgom.

17. MONOPOL premalo ponudnikov (en sam), otežen vstop na trg, nehomogenost proizvodov, negibljivost povpraševalcev VZROKI NASTANKA (Varian, 2003): - majhno povpraševanje v primerjavi z obsegom produkta, ki minimizira povprečne stroške (lahko povsem tehnološko vprašanje; naravni monopol) - dogovor podjetij o znižanju obsega proizvodnje s ciljem zvišanja cen in dobička (kartel) PROBLEM: zloraba monopolnega položaja

18. UČINKI MONOPOLA c c1 PROIZVODNI UČINEK: k2k1 PRENOS POTROŠNIŠKEGA DOBIČKA (DISTRIBUCIJSKI UČINEK) MRTVA IZGUBA

19. POSLEDICE MONOPOLA monopolni ponudnik lahko vpliva na tržno ceno ponudbo povečuje od izenačenja njegovih mejnih stroškov s povprečnimi stroški  maksimalen dobiček v monopolu je produkcija manjša, cena pa višja kot v popolni konkurenci monopol zmanjšuje blaginjo in ne izgine sam ne povečuje učinkovitosti pospeševanje inovativnosti

20. ZDRUŽITVE IN PREVZEMI 1. P=AC 2. AC  AC’ P  P’ 3. SPREMEMBA POTROŠNIŠKEGA DOBIČKA: -a-b 4. SPREMEMBA PROIZVAJALČEVEGA PRESEŽKA: + a+c 5. NETO UČINEK: -b+c  enoznačen odgovor glede spremembe učinkovitosti ni vedno mogoč  Baldwin & Wyplosz 2009 The Economics of European Integration, 3rd Edition

21. STATISTIKA ODLOČITEV O ZDRUŽITVAH IN PREVZEMIH Evropska komisija zavrne le okoli 1% prijavljenih združitev natančna statistika za obdobje 1990-okt. 2010: http://ec.europa.eu/competition/mergers/statistics.pdf

22. DUOPOL IN OLIGOPOL obnašanje drugih tržnih udeležencev je odločilnega pomena za položaj vsakega ponudnika  TEORIJA IGER možnosti: - sporazum o eliminiranju ali omejevanju konkurence (kartel)  oblikovanje MONOPOLA - določitev minimalne cene ali maksimalne količine - regionalna razdelitev trga - ponudnik vodi samostojno prodajno politiko, pri tem se (lahko) odziva na ravnanje drugih ponudnikov - de facto kartel (usklajeno ravnanje) - cenovno/količinsko vodstvo (price/quantity leadership) zloraba PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA? - cenovna vojna (plenilske cene; predatory pricing)

23. KARTEL sporazum o eliminiranju ali omejevanju konkurence ko je oblikovan, lahko učinkuje kot monopolno podjetje, ki maksimira profit oblike: delitev količin bistven problem: določitev količine posameznega ponudnika vsak ponudnik je motiviran za goljufijo (želi ponuditi večjo količino od dogovorjene) geografska delitev trga

24. DELITEV KOLIČIN V KARTELU ckartel kA kB kkartel

25. TERITORIALNA DELITEV TRGA • POGOJI: • monopolist • sposoben razdeliti trg na • podtrge z različno elastičnostjo D • 3. med trgi ni komunikacije • Primer: Nintendo – ekskluzivna • Distribucija (1991-1998) • kazen za Nintendo in njegovih sedem distributerjev: • 168 mio € (Komisija)  119 mio € (Sodišče, 2009)  Baldwin & Wyplosz 2009 The Economics of European Integration, 3rd Edition

26. KAZNI ZARADI KARTELOV 1990-2010 (nov.) Vir: European Commission Cartel Statistics.

27. KAZNI ZARADI KARTELOV 2006-2010 (nov.) Vir: European Commission Cartel Statistics.

28. DESET NAJVIŠJIH KAZNI PO PODJETJIH (od leta 1969 dalje) 2009 Holding Slovenske elektrarne d.o.o.Kalcijev karbid 9.100.000 Vir: European Commission Cartel Statistics.

29. DESET NAJVIŠJIH KAZNI PO PRIMERIH (od leta 1969 dalje) 2009 Kalcijev karbid 61.120.000 Vir: European Commission Cartel Statistics.

30. 106. člen PDEU: Države članice glede javnih podjetij ali podjetij, katerim so odobrile posebne ali izključne pravice, ne smejo sprejeti ali ohraniti v veljavi ukrepov, ki so v nasprotju s pravili iz Pogodb, zlasti iz člena 18 (nediskriminacija glede na državljanstvo) in členov 101 do 109. Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, oziroma podjetja, ki imajo značaj dohodkovnega monopola, ravnajo po pravilih iz Pogodb, zlasti po pravilih o konkurenci, kolikor uporaba takšnih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Razvoj trgovine ne sme biti prizadet v takšnem obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Unije. Komisija zagotovi uporabo določb tega člena in po potrebi na države članice naslovi ustrezne direktive ali sklepe. 2. PROTIKONKURENČNA DEJANJA DRŽAVE

31. 107. člen PDEU: Razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

32. POMOČI, ZDRUŽLJIVE S SKUPNIM TRGOM Z notranjim trgom je združljivo naslednje: (a) pomoč socialnega značaja, dodeljena posameznim potrošnikom, pod pogojem, da je dodeljena brez diskriminacije glede na poreklo zadevnih izdelkov; (b) pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki; (c) pomoč, dodeljena gospodarstvu nekaterihobmočij Zvezne republike Nemčije, ki jih je prizadela delitev Nemčije, kolikor je takšna pomoč potrebna za nadomestilo gospodarske škode, ki jo je ta delitev povzročila. Pet let po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, lahko Svet na predlog Komisije sprejme sklep o razveljavitvi te točke.

33. POMOČI, POGOJNO ZDRUŽLJIVE S SKUPNIM TRGOM Kot združljivo z notranjim trgom se lahko šteje naslednje: (a) pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika, in v regijah iz člena 349 glede na njihov strukturni, gospodarski in socialni položaj; (b) pomoč za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice; (c) pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi; (d) pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem in konkurenci v Uniji v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi; (e) druge vrste pomoči, kakršne lahko Svet določi v sklepu, ki ga sprejme na predlog Komisije.

34. VRSTE POMOČI regionalne: - manj razvita območja - njihov pomen se zmanjšuje sektorske: - jeklarstvo, premogovništvo, transport, ladjedelništvo, kmetijstvo in ribištvo - v recesiji višje, v ekspanziji nižje horizontalne: - njihov pomen se povečuje - sprememba prioritet: zaposlovanje, izobraževanje, R&R, okolje, majhna in srednja podjetja

35. UPRAVIČENOST DRŽAVNIH POMOČI intervencija države vodi v tržno distorzijo včasih je intervencija upravičena: a) pozitivne eksternalije povezane z R&R b) negativne eksternalije povezane z onesnaževanjem okolja c) ekonomija obsega d) nepopolna mobilnost produkcijskih faktorjev, e) visoki stroški izstopa iz neke gospodarske panoge

36. ODLOČITVE O DRŽAVNIH POMOČEH Vir: El Agraa (2007): The European Union Economics and Policies, str. 268. .

37. UČINKI SUBVENCIJ • BREZ SUBVENCIJ: • Ok1 – domača proizvodnja • k1k3 - uvoz • 2. SUBVENCIJE: • Ok2 – domača proizvodnja • k2k3 - uvoz • 3. OBSEG SUBVENCIJE k1 k2 k3

38. UČINKI SUBVENCIJ • povečanje proizvajalčevega presežka • povečanje izdatkov države • ni vpliva na ceno potrošniški dobiček ostane enak • izguba učinkovitosti (izdatki države za subvencijo so višji od povečanja proizvajalčevega presežka) • diskriminacija tujih proizvajalcev

39. DELEŽ DRŽAVNIH POMOČI V BDP, %

40. SEKTORSKA DISTRIBUCIJA POMOČI (% vseh), EU-27 (2008) Vir: Evropska komisija.

41. SEKTORSKA DISTRIBUCIJA POMOČI (% vseh, brez protikriznih ukrepov), EU-27 (2008) Vir: Evropska komisija.

42. namenjena zaščiti trga pred produkti, ki nanj vstopajo na dumpinški način oziroma zaradi subvencij matične države tovrstna ravnanja prepovedana že v VI. členu GATT del skupne trgovinske politike: - 207/1 člen PDEU: Skupna trgovinska politika temelji na enotnih načelih, zlasti glede sprememb carinskih stopenj, sklenitve sporazumov o carinskih tarifah in trgovini, ki se nanašajo na trgovino z blagom in storitvami, trgovinske vidike pravic intelektualne lastnine, tuje neposredne naložbe, doseganje enotnosti pri ukrepih liberalizacije, izvozno politiko in ukrepe trgovinske zaščite, na primer pri dumpingu ali subvencijah. Skupna trgovinska politika se izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije. 3. VARSTVO PRED ZUNANJO (NEPOŠTENO) KONKURENCO

43. Uredba ES/384/96 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti 1. člen: (1) Protidumpinška dajatev se lahko uporabi za vsak dumpinški izdelek, čigar sprostitev v prosti promet v Skupnosti povzroča škodo. (2) Izdelek šteje kot dumpinški, če je njegova izvozna cena pri izvozu v Skupnost manjša kot primerljiva cena podobnega izdelka, ki se pojavlja v običajnem poteku trgovanja, uveljavljenim za državo izvoznico. Uredba ES/597/2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti 1. člen: Izravnalna dajatev se lahko uvede zaradi kompenzacije kakršne koli neposredno ali posredno dodeljene subvencije za izdelavo, proizvodnjo, izvoz ali prevoz katerega koli izdelka, katerega sprostitev v prosti promet v Skupnosti povzroča škodo.

44. UČINKI SUBVENCIONIRANJA IZVOZA NA DRŽAVO UVOZNICO 1. BREZ SUBVENCIJ: Ok1 – domača proizvodnja k1k3 - uvoz 2. SUBVENCIJE: Ok2 – domača proizvodnja k2k4 - uvoz 3. POVEČANJE POTROŠNIŠKEGA DOBIČKA ZMANJŠANJE PROIZVAJALČEVEGA PRESEŽKA NETO UČINEK: pozitiven k2 k1 k3 k4

45. 2. člen Uredbe ES/597/2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti: „škoda“ pomeni, razen če ni drugače določeno, znatno škodo za industrijo Skupnosti, grožnjo znatne škode za industrijo Skupnosti ali znatno zaostajanje pri ustanavljanju take industrije in se razlaga v skladu z določbami člena 8.

46. panoga (“industry”) je skupina podjetij, ki producirajo enak ali podoben izdelek (dobrino) in konkurirajo na istem trgu meje med industrijsko politiko, politiko zaščite konkurence in trgovinsko politiko so zabrisane usmerjanje tržnih sil lahko ima protikonkurenčne učinke (prek doseganja ekonomije obsega) INDUSTRIJSKA POLITIKA

47. DEFINICIJE INDUSTRIJSKE POLITIKE a) koordinirano ciljanje ukrepov ekonomske politike b) selektivna ekonomska politika v korist dani panogi c) kombinacija vladnih aktivnosti, ki vplivajo na določeno panogo in so v zvezi z domačimi in tujimi investicijami, inovacijami, zunanje-trgovinsko menjavo, regionalno politiko, politiko zaposlenosti, politiko zaščite okolja, itd d) vsak vladni ukrep, ki vpliva na strukturne spremembe e) vsi ukrepi, ki izboljšujejo ponudbene potenciale v gospodarstvu – vse kar ugodno vpliva na rast, produktivnost in konkurenčnost f) vsak vladni ukrep namenjen reševanju problemov, povezanih z ekspanzijo ali usihanjem določene panoge

48. g) izvajanje in koordinacija vladnih ukrepov za izboljšanje produktivnosti in konkurenčnosti panoge ali celotnega gospodarstva h) sklop selektivnih državnih ukrepov za spremembo organizacije dane panoge i) spodbujanje prilagodljivosti in dinamičnosti gospodarstva j) sklop vladnih politik, ki vpliva na delovanje panoge k) vladna intervencija v takšno ali drugačno spodbudo dane industrijske panoge (spodbude produkciji, rasti zmogljivosti ali povečanju izvoza) l) intervencija na trgu dela ali v sistemu cen za odpravo tržnih pomanjkljivosti

49. m) vse vladne politike, ki se tičejo dane panoge n) napori vlade za spremembo strukture panoge z namenom spodbuditi rast temelječo na izboljšanju produktivnosti (definicija Svetovne banke) o) vsi ukrepi za spodbudo gospodarskega napredka, ki so dovoljeni v sistemu svobodnega trga p) sklop intervencij vlade z davki, subvencijami in regulacijami na domače produkte ali produkcijske faktorje, ki poizkuša spremeniti alokacijo domačih zmogljivosti v drugačni smeri od delovanja tržnih sil

50. RAVNI INDUSTRIJSKE POLITIKE makro raven: uravnavanje okolja podjetij za pospeševanje samodejnega industrijskega prilagajanja sektorska raven: namenjena posameznim sektorjem z izrazitimi tržnimi neučinkovitostmi in eksternalijami mikro raven: posamezna podjetja ali industrijske skupine