doc. dr. Dejan HOZJAN

1. EVROPSKI IZOBRAŽEVALNI SISTEMI IN POLITIKE 8. predavanje doc. dr. Dejan HOZJAN

2. VSEBINA Avtonomija nacionalnih šolskih sistemov

3. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV Oblike avtonomije Popolna – v mejah predpisov/predpisov ni Delna – med več predpisanimi možnostmi Ni avtonomije – odločanje ni v pristojnosti šole Delegirana – avtonomije je/ni - odvisno od danega pooblastila

4. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV Pristopi k izvajnanju avtonomije od “zgoraj navzdol” Z ustavo V sklopu splošne šolske zakonodaje Posebni predpisi o avtonomiji šol Splošni upravni predpisi

5. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV • Zgodovina razvoja šolske avtonomije • Pred 1980 – filozofsko izhodišče – svoboda poučevanja • Po 1980 – politično izhodišče – demokratična participacija • Po 1990 – teorije učinkovitega upravljanja • Decentralizacija (dekoncentracija, delegacija, devolucija) • Motiv: racionalno poslovanje, bližje potrebam prakse • Nova javna uprava • Motiv: “klient” v središču pozornosti • Po 2000 – izboljšanje kakovosti izobraževanja

6. 1. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV Letnice prvih obsežnih reform, ki so spodbujale šolsko avtonomijo

7. 1. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV Pojavnost in vrsta poskusnega vpeljevanja šolske avtonomije

8. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV Avtonomija šol pri pridobivanju sredstev iz zasebnih virov Popolna avtonomija – Belgija, Irska, Anglija Delna avtonomija – Španija, Slovenija Ni avtonomije – Islandija, Nemčija, Grčija, Irska, Francija, Ciper, Luksembug, Finska * Avtonomija pri pridobivanju sredstev, ne pomeni tudi avtonomije pri porabi (npr. Malta)

9. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV Avtonomija šol pri pridobivanju sredstev iz zasebnih virov

10. 1. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV • Pridobivanje sredstev iz zasebnih virov • Večina javnih šol se ne smejo financirati iz zasebnih virov- posojila (razen npr. Italija, Slovenija) • Javne šole lahko prejemajo donacije in sponzorstva • V približno polovici držav Evropske unije lahko šole same razpolagajo s sredstvi iz zasebnih virov • V približno polovici držav Evropske unije so možnosti plačevanja učiteljev iz zasebnih sredstev omejene (razen npr. Anglija, Pojska, Portugalska, Litva)

11. 1. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV Pridobivanje sredstev iz zasebnih virov

12. 1. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV Avtonomija šol pri porabi javnih sredstev Popolna avtonomija – Belgija, Latvija, Švedska, Nizozemska, Danska Delna avtonomija – Litva, Lihtenštajn, Francija, Nizozemska (urejanje sprotnih stroškov in ne investicij) Ni avtonomije – Bolgarija, Irska, Ciper, Romunija

13. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV Avtonomija šol pri porabi javnih sredstev

14. 1. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV • Financiranje iz javnih in zasebnih virov • Prevladujejo predvsem organi upravljanja v sodelovanju z ravnatelji: • 1.Ravnatelj predlaga-predlog odobri organ upravljanja (npr. Anglija, Slovenija) • 2. Šolski odbor (ravnatelj, pomočnik ravnatelja in tajnik) odločajo o porabi sredstev (npr. Španija) • 3. Ravnatelj popolnoma odgovoren za finančne stvari (večina novih članic Evropske unije)

15. 1. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV • Financiranje šol iz javnih virov • Razlike med državami glede na delitev odgovornosti za investicije, stroške delovanja šole ali nakup IKT • Šole (ravnatelji) bolj odgovorne za stroške delovanja šole in IKT, kot pa za investicije (npr. Balkan, Madžarska, Slovaška, Finska)

16. 1. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV Financiranje šol iz javnih virov

17. 1. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV • Odločanje o upravljanju šole • Organi upravljanja • Ravnatelji • Učitelji

18. 1. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV • Vloga organov upravljanja šol in članstvo • Večinoma je vloga in sestava organa upravljanja določena z zakonom (npr. Bolgarija, Danska, Estonija, Slovenija itd.) • V redkih državah je ustanavljanje organov upravljanja stvar šole, niso pa nujni (npr. Latvija, Poljska in Islandija)

19. 1. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV • Vloga organov upravljanja šol in članstvo • Oblike sestavljanja organov upravljanja šol: • 1. V organe upravljanja so vključeni delavci šole in neposredni uporabniki (npr. Danska, Nemčija, Italija itd.) • 2. Ob prej omenjenih so vključeni še predstavniki lokalnih oblasti (večinoma v Evropski uniji) • 3. Dominantna vloga zunanjih predstavnikov (staršev in predstavnikov skupnosti) (npr. Estonija, Latvija) • 4. Bipolarnost (med vodstvom in upravo) (npr. Belgija)

20. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV • Ravnatelj • Več držav pušča popolno avtonomijo pri vodenju nepedagoškega kadra, kot pa imenovanju ravnateljev in učiteljev • Popolna avtonomija – Belgija • Delna avtonomija – Danska, Švedska, Slovaška • Ni avtonomije – v več kot polovici EU držav • Prenesena avtonomija - Danska

21. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV Avtonomija šol pri delu ravnatelja

22. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV • Odločitve o delu ravnatelja • V večini držav o izbiri osebja, disciplinskih postopkih in odpuščanju odločajo ponavadi ravnatelji (npr. Nizozemska) • Redke so države, kjer o kadrih odloča organ upravljanja (npr. Anglija)

23. 1. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV Odločitve o delu ravnatelja

24. 1. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV • Pedagoško osebje • Popolna avtonomija – Estonija, Latvija, Slovaška, Anglija, Madžarska, Slovenija • Delna avtonomija – Danska • Ni avtonomije – Irska, Ciper, Malta, Grčija, Luksemburg, Portugalska • Prenesena avtonomija – Nizozemska, Finska • * Več avtonomije pri izbiri nadomestnih učiteljev in manj pri odpuščanju in nagrajevanju

25. 1. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV Avtonomija šol pri pedagoškem osebju

26. 1. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV • Odločitve o delu pedagoškega osebja • V polovici držav Evropske unije izbiranje in odpuščanje učiteljev ni v pristojnosti šole • - V novih članicah Evropske unije pa je za kadrovanje učiteljev odgovoren ravnatelj

27. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV Odločitve o delu pedagoškega osebja

28. 1. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV • Odločitve o učiteljevih plačnih dodatkih • V večini držav Evropske unije je določanje o plačnih dodatkih v obliki nadurnega in izrednega dela je v pristojnosti ravnatelja (npr. Belgija) • Občasno sodelujejo pri določanju nadur tudi učitelji (npr. Grčija, Litva, Latvija, Madžarska)

29. 1. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV Odločitve o učiteljevih plačnih dodatkih

30. 1. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV • Nepedagoško osebje • Popolna avtonomija – večina držav EU • Delna avtonomija – Slovenija, Islandija • Ni avtonomije – Nemčija, Irska, Španija, Ciper, Avstrija • Prenesena avtonomija – Nizozemska

31. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV Avtonomija šol pri nepedagoškem osebju

32. 1. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV • Odločitve o delu nepedagoškega osebja • V večini držav Evropske unije je izbiranje in odpuščanje nepedagoškega osebja v pristojnosti šole (izjeme Škotska, Islandija)

33. 1. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV Odločitve o delu nepedagoškega osebja

34. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV • Šolska avtonomija in odgovornost • Načelo odgovornosti se v okviru avtonomnosti pojavi šele sredi 90. let 20. stol. • Poudarek na spremljanju in evalvaciji izobraževanja (pojav šolskih inšpektoratov, standardizirani instrumenti preverjanja znanja učencev)

35. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV • Šolska avtonomija in odgovornost • Modeli spremljanja odgovornosti šol: • Oblikovanje nacionalnih teles, ki so zadolžena za vrednotenje dela učiteljev in kasneje za izvajanje standardiziranega evalviranja šol (npr. Španija) • Odgovornost šol lokalnim oblastem (npr. skandinavske države, Belgija, Madžarska) • Evalvacijski proces je zgolj priporočilo, ni pa obveznost (npr. Italija, Francija, Bolgarija) • Javno objavljanje rezultatov uspešnosti učecev (npr. Anglija, Nizozemska)

36. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV Objava rezultatov eksterne evalvacije po osameznih šolah, obvezno splošno izobraževanje

37. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV • Šolska avtonomija in odgovornost • Trendi na področju odgovornosti: • Z javnim objavljanjem rezultatov preverjanja znanja se je od sredine devetdesetih let začela povečevati odgovornost šol do učencev in staršev. • Šolska avtonomija ima dve strani: po eni imajo šole večjo svobodo, ki je posledica prevzemanja večje odgovornosti, po drugi strani pa se krepi nadzor države, ki se uveljavlja bolj kot nadziranje rezultatov šolanja in manj kot normiranje procesov.

38. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV • Splošne ugotovitve • Reforme v različnih kontekstih, ciljih, izpeljavah • Več avtonomije, več nadzornih mehanizmov • Geografske značilnosti: • Južna Evropa – manj avtonomije • Skandinavija – več avtonomije v povezavi z decentralizacijo • Anglija – različna stopnja avtonomije med skupnostmi • Irska – različna stopnja avtonomije med stopnjami šolskega sistema

39. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV Splošne ugotovitve VIDIK: VEČ AVTONOMIJE MANJ AVTONOMIJE Finančni: razporejanje za tek. posl. razporejanje za invest. pridobivanje donacij najemanje posojil oddajanje prostorov, plače Ravnatelji: izbira, odpoved, naloge Pedagoški izbira, nadomešč., naloge odpuščanje

40. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV Splošne ugotovitve Sprejemanje odločitve na šoli Sveti šol oblikujejo politiko, administrativno jo izvaja ravnatelj, delavci pa profesionalno. Prevladuje: Pri financiranju ravnatelj /in organ upravljanja Pri ravnateljih organ upravljanja (razen SI, PL, PT) Pri zaposlenih ravnatelj /in organ upravljanja Sestava organov upravljanja Večinski model: predstavniki vodstva šole, učiteljev, staršev, učencev in lokalne (širše) skupnosti

41. AVTONOMIJA ŠOLSKIH SISTEMOV Splošne ugotovitve Nadzor Inšpekcija Višje šolske oblasti Lokalne oblasti Ni sistematične evalvacije (It, BO, Fr deloma) Odgovornost do širše javnosti Javno objavljanje evalvacijskih poročil, rezultatov ekstercev (CZ, NO, IS, DK, NL, UK, PT, BO)