1 / 20

GRŠKA ARHITEKTURA

GRŠKA ARHITEKTURA. Pripravil: Mitja Usenik, 18.2.2007. ZAČETKI. Prvine grške arhitekture izhajajo izpred 4000 let (Kreta, Mikene) Ohranila se je oblika Megarona – služi za značilno tempeljsko obliko

tamar
Download Presentation

GRŠKA ARHITEKTURA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. GRŠKA ARHITEKTURA Pripravil: Mitja Usenik, 18.2.2007

  2. ZAČETKI • Prvine grške arhitekture izhajajo izpred 4000 let (Kreta, Mikene) • Ohranila se je oblika Megarona – služi za značilno tempeljsko obliko • Z preseljevanjem in naseljevanjem Dorcev in Joncev arhitektura pridobi določene značilnosti teh ljudstev

  3. MATERIALI • Uporabljali so predvsem kamen, les (strešna konstrukcija), opeko (kritina) in kovine (spoji) • Površinsko neobstojen peščenec je bil prevlečen s ŠTUKOM (tanko plastjo ometa) • Nežgano glino (ČERPIČ) so uporabljali za gradnjo stanovanjskih hiš, žgano pa za strešnike

  4. ZIDOVI • Kiklopski zidovi – zidovi, zgrajeni v predhelenskem času iz velikih kosov kamna • Zid iz Lomljenca – podoben Kiklopskim, le da je narejen iz manjših kosov • Zid iz klesanca – zid iz enako velikih natančno oblikovanih kamnitih kvadrov

  5. VEČDELNE KONSTRUKCIJE • Fino so obdelali stične ploskve, za vezavo med njimi pa so služile železne vezi • Redki stebri so bili iz 1 kosa (monoliti) • Sestavljeni so bili iz TAMBURJEV (valjev ali presekanih storžcev)

  6. STEBERNI REDI • Najprej se razvijeta Dorski in Jonski, potem Korintski (predvsem Sicilija, potem pa Rim) • Rimljani dodajo še kompozitnega in toskanskega • Teh pet stebrnih redov predstavlja temelj klasične arhitekture

  7. Dorski • Razvil se je v kontinentalni Grčiji in se razširil po kolonijah • Je najstarejši slog • Je preprost in jasen slog • Nima baze, stoji na podu • Ima zelo preprost kapitel • Predstavlja moškega, kapitel pa moško roko, ki podpira streho

  8. JONSKI • Razvije se v Joniji, potem pa se razširi po celi Grčiji • Ta slog je vitkejši in elegantnejši od Dorskega • Kapitel je polžasto okrašen • Predstavlja žensko, kapitel pa njeno frizuro

  9. KORINTSKI • Razvil se je iz jonskega • Bolj so ga uporabljali in dopolnjevali Rimljani • Kapitel ima obliko navzgor obrnjenega zvona iz katerega rastejo listi (akantovi) • Je bolj izrazitejši in dovršen

  10. ZASNOVA MEST • Ločimo dve zasnovi: arhaično in klasično • Pri arhaični so gradili mesta v notranjosti, pristanišče pa ob morju. Gradnja je potekala po načelu svobodne rasti. Prevladovali so varnostni vidiki. • Pri klasični so Grki mesta gradili ob morju. Zasnovana so bila geometrično pravilno. V ospredju je bila hitra izgradnja, higiena, coniranje in trgovina.

  11. PRIENE(350 p.n.š.)

  12. AGORA • Agora je bila javno središče mesta • V arhaičnem obdobju je bila ploščad v središču mesta za zbiranje ljudi in trgovino • V klasičnem obdobju pa je dobila obliko (pravokotnik), na trgu so bili spomeniki zasluženih meščanov.

  13. TEMPELJ • V njem so hranili zaklade povezane z religijo, in častili kip določenega boga • Oltar je stal pred templjem • Osnovni kvadrast prostor je bil iz vseh strani obkrožen s stebri (megaron)

  14. Streho so naredili iz lesenih tramov, pokritih z rdečo opeko, včasih tudi z marmorjem • Na obeh straneh je bil Timpanon, ki je bil v večini primerov okrašen s človeškimi figurami

  15. TEATER • Vsak grški polis je imel teater • Služil je za kulturo in izobrazbo ljudi, ter za javna srečanja

  16. HIPODROM • Hipodrom je bil stadion za konjske dirke • Razvil se je v helenističnem, predvsem pa v Rimskem času • Ob vzdolžnih straneh in ob krožnem zavoju so bili sedeži

  17. STANOVANJSKE STAVBE • Bile so v senci javnih • Grk je dan preživel na trgu, zato so stavbe bile skromne • V njih so čez dan živeli sužnji in ženi • V helenističnem obdobju dobijo večji pomen • Pod vplivom orienta postane hiše sklop prostorov okoli notranjega dvorišča

  18. ARHITEKT • Arhitekt je bil umetnik, zaposlen s strani države ali bogate stranke • Oblikoval je zgradbo, najel delavce in bil odgovoren tako za stroške kot za čas izdelave • Novodobni arhitekti so prevzeli nekatere značilnosti grške arhitekture, ali pa jo še nadgradili (Jože Plečnik)

  19. VIRI • Antična arhitektura, Jože Marinko, Ljubljana 1997 • http://en.wikipedia.org/wiki/Architecture_of_Ancient_Greece • Zgodovina 1

More Related