PRESEK DVEH RAVNIN

1. PRESEK DVEH RAVNIN Ex Fz M’’ Fy N’’ M’ Ey Fx Splošni ravnini E in F se sekata v premici, ki se imenuje presečnica. Če sta ravnini podani s slednicami e1’, e2’’, f1’, f2’’, je presečnica tista premica s, ki spoji točki M in N, v katerih se sekata ustrezni slednici obeh ravnin. f2’’ Prebodišči presečnice ležita v presečišču istoimenskih slednic obeh presečnih ravnin. Ez s’’ e2’’ V točki M’ se sekata obe prvi e1 in f1, v točki N’’ pa obe drugi e2 in f2 slednici ravnin. 0 N’ 2x1 s’ e1’ f1’

2. I’’ J’’ L’’ 1’’’ K’’’ PRESEK SKOZI PRIZMO 1’’ C’’ A’’ 0 B’’ F’’ H’’’ E’’’ G’’’ G’’ 1’’ H’’ E’’ K’’ D’’ Ex D’ A’ Ez L’’’ J’’’ A’’’ B’’’ Ey I’’’ F’’’ B’ C’ Ravnina preseka telo v liku, ki ga imenujemo presek telesa. Pri prizmi je presečni lik mnogokotnik, katerega stranice so sečnice mejnih ploskev prizme z ravnino, ogljišča lika pa so presečišča robov prizme s to ravnino. D’’’ C’’’ PRESEK POKONČNE PRIZME S POLJUBNO RAVNINO e2’’ Pri preseku štiristrane prizme s poljubno ravnino E nastane lik, ki je omejen s točkami I, J, K, L. 2x1 3x1 E’ I’ K’ F’ e1’ H’ J’ L’ G’

3. 1’’’ 8’ 5’ 7’’’ 9’’’ 9’ 6’ PRESEK POŠEVNE PRIZME S POLJUBNO RAVNINO N’’ M’’ J’’ Ex R’’’ Ez 0 K’’’ L’’ R’’ K’’ O’’ P’’ 1’’ P’’’ A’ 3’ 3’’ 4’ R’ B’ J’ 6’’ 2’’’ C’ 3’’’ K’ J’’’ Ey H’’ C’’ 5’’ 8’’ N’ F’ C’’’ O’ A’’ 5’’’ P’ H’ G’ S1’’ B’’ D’ L’ G’’ 7’ A’’’ L’’’ E’ 2’ M’ 7’’ 9’’ 2’’ 4’’ e2’’ O’’’ 2x1 F’’ E’’ D’’ N’’’ 3x1 4’’ M’’’ H’’’ 6’’’ G’’’ F’’’ B’’’ 8’’’ e1’ E’’’ D’’’

4. PRESEK POKONČNE PIRAMIDE S POLJUBNO RAVNINO D’’’ D’’ A’’ D’’ F’ S’ Ex Ez B’’ V’’ G’’ A’ E’ G’ 1’’ Ey B’ H’ 1’’’ 2’’’ D’ V’’’ 4’’’ F’’ B’’’ C’ E’’ 4’ 2’ e2’’ 2x1 C’’ S’’ 0 3x1 A’’’ V’ e1’ C’’’

5. PRESEK POŠEVNE PIRAMIDE S POLJUBNO RAVNINO 1’’’ G’ C’’’ A’ D’ E’ C’ B’ V’ B’’ 1’’ F’ 1’ Ez 2’’’ F’’ E’’’ 4’’’ G’’ H’’ D’’ D’’’ E’’ Ey V’’’ I’’ 6’’’ C’’ S’’ 5’’’ 3’’’ J’’ H’ I’ Ex B’’’ V’’ A’’’ J’ e2’’ 2x1 A’’ 0 3x1 e1’ S’’’

6. STREŠINE Ker v tlorisni ravnini ne vidimo naklona strehe, si pomagamo s stranskim risom. V tretjem risu je viden profil strehe, kar pomeni, da je viden tudi kot pod katerim se streha nagiba. KOT, POD KATERIM SE DVIGUJE STREHA OBOD STREHE STREHA V 3. RISU 3x1 TLORISNI VZPOREDNA RAVNINA OBOD STREHE h Kjer se streha v 3. risu seka z ravnino, ki je vzporedna tlorisni, dobimo točko. V tlorisni ravnini se ta točka prikaže kot premica, ki je vzporedna obodu strehe (= soslednicaravnine, ki predstavlja tadel strehe). SLEDNICA 3x1

7. 3x1 a1’’’ STREŠINE B D A C E F G Soslednice, dobljene s pomočjo 3. risa, so enako oddaljene od tlorisne ravnine in se sekajo v točkah, ki skupaj z vogalom oboda določajo linijo, ki je stik sosednijh strešnih ravnin. I H J b1’’’ 3x1 3x1 j1’’’ 3x1 d1’’’ c1’’’ 3x1 e1’’’ i1’’’ 3x1 3x1 f1’’’ 3x1 3x1 h1’’’ g1’’’ 3x1