1 / 7

Haralambos/Holborn: Sociologija / ORGANIZACIJE, BIROKRACIJA

Haralambos/Holborn: Sociologija / ORGANIZACIJE, BIROKRACIJA. ORGANIZACIJE IN BIROKRACIJA Def .: “Organizacije so družbene enote, ki so pretežno usmerjene v doseganje določenih ciljev.” (Etzioni) Max Weber: birokracija in racionalizacija

taya
Download Presentation

Haralambos/Holborn: Sociologija / ORGANIZACIJE, BIROKRACIJA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Haralambos/Holborn: Sociologija / ORGANIZACIJE, BIROKRACIJA • ORGANIZACIJE IN BIROKRACIJA • Def.: “Organizacije so družbene enote, ki so pretežno usmerjene v doseganje določenih ciljev.” (Etzioni) • Max Weber: birokracija in racionalizacija • Birokratske organizacije so prevladujoče institucije industrijske družbe; • Birokracija je hierarhija plačanih uslužbencev s polnim delovnim časom, ki tvorijo verigo ukazovanja tako v administraciji, kakor v nadzoru, v upravljanju in usklajevanjurazličnih družbenihnalog; • Pojmovanje b. izhaja iz splošne teorije družbenega delovanja, pri katerem razlikuje • 3 tipe delovanja: s 3 tipi oblasti: • afektivno, emotivno karizmatična • tradicionalno tradicionalna • racionalno racionalnolegalna. • Razvoj b. je posledica njene strokovne premoči v primerjavi z drugimi organizacijami. • Idealni tip birokracije • Sistem službenih dolžnosti. • Hierarhija uradov. • Sistem abstraktnih predpisov. • Formalistična brezosebnost uslužbencev. • Strokovna znanja. • Delitev med zasebnim in službenim dohodkom. • Slabosti birokracije • Omejevanje človekove svobode (nadzor+specializirano znanje). • Ovira spontanosti (standardizirani postopki). • “Brezdušni specialisti”. • Oblast ne sme biti prepuščena birokratom, ker - ker bi bilo birokratsko vodstvo v pogojih družbene krize neuspešno, - ker bi lahko b. svojo upravljavsko prakso lahko prilagodili zahtevam kapitala.

  2. Haralambos/Holborn: Sociologija / ORGANIZACIJE, BIROKRACIJA • POLEMIKA Z WEBROM • DISFUNKCIJE BIROKRACIJE (Robert K. Merton: “Birokratska struktura in osebnost”) • Nefleksibilnost – bojazljivost. • Spreminjanje ciljev. • Trenje z javnostjo. • 2. FORMALNA IN NEFORMALNA STRUKTURA (Peter Blau: “Dinamika birokracije”) • V vseh organizacijah obstajajo neuradni postopki in ravnanja. • Po Webru bi naj vsako odstopanje od uradnih postopkov povzročalo neučinkovito upravljanje – npr. študija delovanja Zveznega urada za pravosodje v ZDA kaže ravno nasprotno! • Neuradna delovanja prispevajo k povečanju učinkovitosti uslužbencev. • Takšne neformalne strukture in norme so sestavni del strukture organizacije. • Noben sistem predpisov in nadzora ne more predvideti vseh problemov delovanja neke organizacije - • - samo z razvojem neformalnih delovnih norm v skupinah delavcev lahko maksimaliziramo učinkovitost organizacije (ob zavedanju, da takšne neformalne norme lahko tudi zmanjšajo učinkovitost organizacvije)

  3. Haralambos/Holborn: Sociologija / ORGANIZACIJE, BIROKRACIJA • ZATON BIROKRACIJE • Premik od birokratsko vodenih organizacij k bolj organskim sistemom vodenja. • Strukturna in tipska zgradba organizacije • (Henry Mintzberg) • Struktura (deli): Tipi: • A: operativno jedro enostavna struktura (B,A) • B: strateški vrh mehanična birokracija (Č) • C: srednja raven strokovna birokracija (A) • Č: tehnostruktura oddelčna oblika (C) • D: podporno osebje adhokracija • Različne strukture se prilegajo različnim nizom okoliščin. • Adhokracija • Nima namena standardizacije dejavnosti organizacije; • Delo temelji na timih; • Namen A. je razvijanje inovacij in reševanja nenavadnih problemov; • Center NASA za vesoljske polete s človeško posadko; • Moderne in postmoderne organizacije (Stewart R. Clegg) • Ni nujno, da se organizacije neizbežno razvijajo v smeri, kot jo je videl Weber; • Primer peke kruha (Francija, VB, ZDA)! • Organizacije ne oblikujejo samo brezosebne tržne sile, ampak tudi ljudje s svojim življenjskim slogom in kulturo; • Nekaj, kar v organizaqciji ni racionalno v Webrovem smislu, je racionalno z zornega kota kulture; • Primer podjetja Benneton! • Japonska, J. Koreja, Tajvan! • podsocializiranost in nadsocializiranost organizacij! • dediferneciacija postmodernih organizacij.

  4. Haralambos/Holborn: Sociologija / ORGANIZACIJE, BIROKRACIJA • Značilnosti posmodernih organizacij • Osredotočenja na posamezna področja strok. znanja. VS. Konglomerat različnih delov • organiz., ki se ukvarjajo z raz- • ličnimi vidiki dejavnosti podj. • Ni stroge hierarhije, delo v timih, raznovrstne veščine. VS. Stroga hierarhija, specializac.. • Nadzor skozi razvijanje lojalnosti do podjetja, “duhovno VS. Neposredni nadzor… usposabljanje”, “ringi”, zajamčena služba. • Dolgoročno planiranje s skrbnimi raziskavami in strateško VS. Manj dolgoročno planiranje, sodelovanje z vlado (Japonska!). raziskovanje in sodelovanje z vlado. • Plačilo za delo temelji na uspešnosti tima. VS. Pl. Temelji na indiv. uspešn. Simbolične nagrade!

  5. Haralambos/Holborn: Sociologija / ORGANIZACIJE, BIROKRACIJA • 2. Robert Michels (“Politične stranke”) • Demokracija je nepredstavljiva brez organizacij. • Kot je tudi nepredstavljivo sodelovanje velikega števila ljudi v vodenju organizacije, ker je “neposredna demokracija nepraktična”. • Torej nujnost posredne demokracije, oblikovanje poredstavniškega sistema in birokratiziranja demokracije. • Posledica: “rigorozno definirana hierarhična organizacija”. • Ker organizacija neizbežno ustvarja oligarhijo, pride do potlačitve individualnosti in iniciative. • Birokracija je zakleti sovražnik individualnih svoboščin in vseh drznih iniciativ v notranji politiki. Je rigidna, dlakocepska, ozka in neliberalna.” • Oligarhija služi sama sebi, zaradi česar premešča cilje organizacije ter organizacijo vedno bolj peha v konzervativizem. • Zaradi “železnega zakona oligarhije” tudi ni mogoča demokracija na ravni celotne družbe! • BIROKRACIJA IN DEMOKRACIJA • Marksistični pogled • Po Webru birokracija ni nujno nezdružljiva z demokracijo, če obstaja močan parlamentarni nadzor nad državno birokracijo. • Lenin: dikatatura proletariata bo pripeljala do postopnega odmiranja birokracije. • Zaradi potreb po upravljanju, so le-ti neposredno imenovani in je mogoče kadarkoli zamenjati. • Plače naj ne bi presegali delavskih, za izvajanje je zadostovala osnovna pismenost in poznavanje števil (v skladu z vizijo, da člani komunistične družbe ne bi bili ujeti v specializirane poklicne vloge). • V praksi se je birokracija razbohotila.

  6. Haralambos/Holborn: Sociologija / ORGANIZACIJE, BIROKRACIJA • MOČ IN KONFLIKT V ORGANIZACIJAH • Marksistični pogled • Harry Braverman: “interesi kapitala in dela so nezdružljivi”. • Znanstven menedžment v organizacijah je instrument za nadzor kapitala nad delom. • Znanstv. menedžment dehumanizira delo, ker delavci nimajo nadzora nad delovnim postopkom. • Najbolj izkopriščani delavci so nekvalificirani delavci. • Clegg in Dunkerly: vmesna skupina med manualnimi delavci in vladajočim razredom (nadzorni, strokovni in menedž. delavci). • Delavci lahko kljubujejo nadzoru organizacij in niso v celoti podrejeni ideologiji vladajočega razreda. • 2. Profesionalci in organizacije • V organizaciji obstaja birokratska in profesionalna avtoriteta oz. oblast. • Bir. oblast temelji na zasedanju položajev v birokratski hierarhiji, medtem ko prof. oblast temelji na znanju in strokovnosti (primer bolnišnic!). • Neustrezno razvrščanje strokovnjakov in nestrokovnjakov lahko vodi v konflikte v organizaciji. • Burns, Stalker:V mnogih organizacijah lahko najdemo člane z najvišjimi kvalifikacijami bolj na srednjih kot na visokih nivojih organizacije. • Profesionalno in administrativno delovanje sta vsaj v teoriji nezdružljivi (primer popravilo računalnika!). • V mnogih organizacijah se izogibajo konfliktom tako,m da dajo profesionalcem visoko stopnjo avtonomije (seveda v skladu z organizacijskimi cilji). • Blau, Schoenherr: profesionalizacija organizacij povečuje notranjo učinkovitost in zunanjo moč organizacij (do podobnih sklepov prihajajo tudi marksisti).

  7. Haralambos/Holborn: Sociologija / ORGANIZACIJE, BIROKRACIJA • DIALEKTIČNI POGLED NA ORGANIZACIJE • (J. Kenneth Benson) • Ne strinja se s poveličevanje moči organizacij. • “Ljudje ustvarjajo družbeni svet, ki se postavi nad njih, vendar te omejitve niso absolutne, saj ima posameznik ali družbena skupina dovolj prostora, da lahko (pre)oblikujejo organizacije, s katerimi prihajajo v stik.” • V organizacijah neprestano obstajajo nasprotja in napetosti, ki pa so potencial za spremembe. • Benson izhaja iz nekaterih interakcionističnih spoznanj, ki jih postavi v marksistični okvir. • Poskuša združiti analizo notranjih in zunanjih dejavnikov, pri čemer daje večji pomen kot marksisti zavestnemu delovanju vpletenih. • Principielen pristop brez empirične podlage. • TOTALNE INSTITUCIJE ( Erving Goffman) • Totalna institucija je prostor za bivanje in delo, kjer veliko število posameznikov s podobnim položajem, za precejšnje življenjsko obdobje odrezanih od širše družbe, živi skupaj prisilno, formalno vodeno obdobje življenje. • Drevesnice za spreminjanje oseb. • Ponižanje jaza (odvzem osebnih stvari, uniforma…) s težnjo zloma prejšnjega koncepta jaza. • Pri večini gojencev ne pride do radikalne spremembe jaza. • Načini prilagajanja: • Situacijski umik (“regresija”, “zaporniška psihoza”). • Intrasigentna drža – d. nesprejemanja. • Kolonizacija (institucionalizacija). • Konverzija (sprejemanje modela gojenca). • “Ohraniti mirno kri”.

More Related