240 likes | 558 Views
FINANSISKI PAZARI I INSTITUCII. Prof. d-r Mihail Petkovski. Kratka sodr`ina. Del I : Voved vo finansiskiot sistem Del II : Principi na finansiskite pazari i vrednuvawe na pari~nite tekovi Del III : Finansiski pazari Del IV : Finansiski institucii. Prv del: Voved vo finansiskiot sistem.
E N D
FINANSISKI PAZARI I INSTITUCII Prof. d-r Mihail Petkovski
Kratka sodr`ina • Del I:Voved vo finansiskiot sistem • Del II:Principi na finansiskite pazari i vrednuvawe na pari~nite tekovi • Del III:Finansiski pazari • Del IV:Finansiski institucii
Prv del:Voved vo finansiskiot sistem • Glava 1:Osnovni poimi i funkcii nafinansiskiot sistem • Glava 2:Finansiski pazari i finansiski instrumenti • Glava 3:Finansiski posrednici • Glava 4:Regulacija na finansiskite pazari i institucii
Vtor del:Principi na finansiskite pazari i vrednuvawe na pari~nite tekovi • Glava 5:Merewe na kamatnite stapki • Glava 6:Teorija na portfolio izborot • Glava 7:Vrednuvawe na pari~nite tekovi vo stranski valuti • Glava 8:Rizi~na i ro~na struktura na kamatnite stapki
Tret del:Finansiski pazari • Glava 9:Institucionalna struktura na finansiskite pazari • Glava 10:Struktura na primarniot i sekundarniot pazar • Glava 11:Pazar na pari • Glava 12:Pazar na obvrznici • Glava 13: Pazar na akcii • Glava 14: Pazari na derivatni finansiski instrumenti
^etvrt del:Finansiski institucii • Glava 15:Komercijalni banki – principi na funkcionirawe i rakovodewe • Glava 16:Regulacija i struktura na bankarskata industrija • Glava 17:Drugi depozitni finansiski institucii • Glava 18:Nebankarski finansiski institucii • Glava 19: Investicioni banki
Glava 1:Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistem Sodr`ina na glavata: • Vidovi finansiski transakcii • Zo{to finansiskite transakcii se tolku va`ni? • Funkcii na finansiskiot sistem • Evolucija na finansiskite sistemi • Finansiski inovacii
Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistemVidovi finansiski transakcii Finansiski sistem (financial system) • Finansiskiot sistem se sostoi od institucii ~ija primarna zada~a e obezbeduvawe transfer na finansiski sredstva od: • suficitnite ekonomski edinici (surplus economic units)kon • deficitnite ekonomski edinici (deficit economic units). • Finansiskiot sistem se sostoi od dva glavni dela: • finansiski pazari (financial markets) i • finansiski institucii (financial institutions).
Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistemVidovi finansiski transakcii • Dvi`ewe na finansiskite sredstva me|u ekonomskite agenti(economic agents)so pomo{ na finansiskite pazari i institucii
Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistemVidovi finansiski transakcii Finansiski investicii i instrumenti • Koga suficitnite ekonomski edinici gi pozajmuvaat svoite finansiski sredstva, otka`uvaj}i se od sega{nata potro{uva~ka na realni dobra, a so cel da ja zgolemat svojata potro{uva~ka vo idnina, tie pravat finansiski investicii (financial investments). • Vo zamena za pozajmenite sredstva, tie dobivaat pobaruvawa sprema dohodot ili bogatstvoto na deficitnite ekonomski subjekti, nare~eni finansiski instrumenti (financial intsruments) – akcii, obvrznici, depoziti kaj banki, itn.
Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistemVidovi finansiski transakcii • Spored na~inot na koj se transferiraat finansiskite sredstva me|u suficitnite i deficitnite ekonomski subjekti razlikuvame: • Direktno finansirawe(direct financing)preku finansiskite pazari; • Poludirektno finansirawe(semidirect financing) so pomo{ na brokeri i dileri, i • Indirektno finansirawe (indirect financing) so pomo{ na finansiski posrednici.
Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistemVidovi finansiski transakcii Direktno finansirawe (direct financing) • Najednostaven metod na finansiska transakcija; • Potrebno e celosno sovpa|awe na `elbite na subjektite vo odnos na sumata na pari {to sakaat da ja razmenat i vremeto koga sakaat toa da go storat; • Se pravat golemi informacioni tro{oci za da se pronajdat subjekti so kompatibilni `elbi.
Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistemVidovi finansiski transakcii Poludirektno finansirawe (semidirect financing) • Se vr{i so pomo{ na brokeri i dileri; • Gi namaluva informacionite tro{oci za u~esnicite na finansiskite pazari; • Pridonesuva za razvoj na sekundarniot finansiski pazar; • I ponatamu e potrebno sovpa|awe na `elbite i potrebite na ekonomskite subjekti.
Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistemVidovi finansiski transakcii Indirektno finansirawe (indirect financing) • Se vr{i so pomo{ na finansiski posrednici (financial intermediaries) - institucii koi gi povrzuvaat suficitnite i deficitnite ekonomski subjekti i go olesnuvaat transferot na finansiski sredstva me|u niv; • Vo finansiski posrednici gi vbrojuvame: komercijalnite banki, osiguritelnite kompanii, penziskite fondovi, investicionite fondovi i dr.; • Tie sozdavaat finansiski instrumenti: ~ekovni i {tedni smetki, osiguritelni polisi, penzioni planovi, akcii na investicioni fondovi itn.
Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistemZo{to finansiskite transakcii se tolku va`ni? • Ovozmo`uvaat realizirawe na pogolem broj profitabilni investicioni proekti; • Go zgolemuvaat proizvodstveniot kapacitet na ekonomijata; • Pridonesuvaat za pogolema vrabotenost i nacionalen dohod; • Ovozmo`uvaat pogolema potro{uva~ka na trajni dobra (ku}i, avtomobili, itn.); • Ja podobruvaat blagosostojbata na sekoj poedinec vo op{testvoto.
[tedna funkcija; ^uvar na bogatstvoto; Funkcija na likvidnost; Kreditna funkcija; Plate`na funkcija; Za{tita od rizik i Funkcija na ekonomska politika. Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistemFunkcii na finansiskiot sistem Postojat sedum osnovni funkcii na finansiskite pazari:
Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistemEvolucija na finansiskite sistemi Predindustriski period • Osnovni funkcii na finansiskite sistemi vo ovoj period se slednive: • razvoj na plate`no sredstvo za razmena i • finansirawe na nadvore{nata (prekumorska) trgovija.
Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistemEvolucija na finansiskite sistemi Industriski period • Kon sredinata na XIX-otvek zabele`an e zabrzan razvoj na finansiskata struktura: • pojava i razvoj na akcionerskite dru{tva i berzite na hartii od vrednost; • razvoj na komercijalnite i investicionite banki; • pojava i razvoj na mnogu novi finansiski institucii – osiguritelni kompanii, penziski i investicioni fondovi.
Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistemFinansiski inovacii • Poslednite nekolku decenii se period na revolucionerni promeni na svetskite finansiski pazari i institucii. • “Nieden 20-godi{en period vo finansiskata istorija ne zabele`al duri ni pribli`na erupcija na inovativni aktivnosti” – Merton Miller,1986 god • Finansiskite inovacii (financial innovations) se dvi`e~ka sila kon modernizirawe i efikasnost na finansiskite sistemi. • Finansiski in`inering(financial engineering) e proces na sozdavawe, razvoj i primena na novi finansiski proizvodi t.e primena na finansiskite inovacii.
Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistemFinansiski inovacii Ekonomska analiza na finansiskite inovacii • Osnovna pri~ina za pojava na finansiskite inovacii e `elbata za ostvaruvawe povisok profit. • Finansiskite inovacii i trkata za profit vodat kon postignuvawe: • Efikasni pazari (efficient markets) - na koi tro{ocite za sproveduvawe transakcii se kolku {to e mo`no poniski • Kompletni pazari (complete markets)-na koi ponudata na finansiski instrumenti e dovolna da gi zadovoli `elbite na finansiskite investitori. osnoven motiv za pojava na finansiskite inovacii e ostvaruvaweto profit
Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistemFinansiski inovacii Promeni na dano~nite propisi; Napredok na tehnologijata; Promeni na kamatnite stapki i deviznite kursevi; Promeni vo nivoto na ekonomska aktivnost; Promeni na regulativnite pravila i Napredok vo finansiskata teorija. Faktorite koi gi stimuliraat finansiskite inovacii se:
Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistemFinansiski inovacii Sekjuritizacija (securitization) • Sozdavawe na likviden finansiski instrument (pr. hartii od vrednost) vrz osnova na grupirani, nelikvidni finansiski instrumenti (pr. zaemi za kupuvawe ku}a). • Prvata sekjuritizacija be{e izvr{ena vo 1970 god. vo SAD, koga vrz osnova na hipotekarni stanbeni krediti bea emituvani hartii od vrednost. • Sekjuritizacija mo`e da se vr{i i vrz osnova na avtomobilski i studentski zaemi i zaemi odobreni na kreditni karti~ki.
Glava 1: Osnovni poimi i funkcii na finansiskiot sistemFinansiski inovacii Prvata sekjuritizacija vo R. Makedonija • Pretvorawe na t.n. zamrznati {tedni vlogovi od vremeto na SFRJ (vo iznos od pribli`no 600 milioni evra) vo obvrznici, emituvani od makedonskata dr`ava vo 2000god. • Zna~aen del od prometot na Makedonskata berza se dol`i na prometot so obvrznicite po osnov na zamrznatite {tedni vlogovi, zaedno so obvrznicite za denacionalizacija