Peti izziv:

1. Peti izziv: SPRAVA IN ODPUŠČANJE

2. 18. Peti izziv:Prizadevanje za spravo in odpuščanje v naši župniji

3. I. Duhovna poglobitev

4. Svetopisemski odlomek Grešnici je odpuščeno (Lk 7,36-50) Nekdo izmed farizejev ga je prosil, naj jé z njim. Ko je stopil v farizejevo hišo, je sédel za mizo. In glej, ko je neka žena, ki je bila v mestu grešnica, izvedela, da je v farizejevi hiši pri mizi, je prinesla alabastrno posodo dišavnega olja in vsa objokana od zadaj stopila k njegovim nogam ter mu jih začela močiti s solzami. Brisala mu je noge z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z oljem. Ko je to videl farizej, ki ga je povabil, je sam pri sebi dejal: »Ko bi bil ta prerok, bi vedel, kdo je ženska, ki se ga dotika, in kakšna je; vedel bi, da je grešnica.« In Jezus mu je odgovoril: »Simon, nekaj ti moram povedati.« On pa mu je rekel: »Učitelj, povej.« »Neki upnik je imel dva dolžnika. Eden mu je bil dolžan petsto denarijev, drugi pa petdeset. Ker nista mogla vrniti, je dolg obema odpustil. Kateri izmed njiju ga bo bolj ljubil?« Simon je odgovoril: »Zdi

5. se mi, da tisti, kateremu je več odpustil.« On pa mu je rekel: »Prav si presodil.« In obrnil se je k ženi in rekel Simonu: »Vidiš to ženo? Ko sem stopil v tvojo hišo, mi nisi ponudil vode za noge; ta pa mi je s solzami zmočila noge in jih obrisala s svojimi lasmi. Poljubil me nisi; ta pa ni nehala poljubljati mojih nog, odkar sem prišel. Glave mi nisi mazilil z oljem; ta pa mi je z dišavnim oljem mazilila noge. Zato ti povem: Odpuščeni so njeni mnogi grehi, ker je močno ljubila; komur pa se malo odpusti, malo ljubi.« Njej pa je rekel: »Odpuščeni so tvoji grehi!« Tedaj so tisti, ki so bili z njim pri mizi, začeli pri sebi govoriti: »Kdo je ta, ki celó grehe odpušča?« On pa je rekel ženi: »Tvoja vera te je rešila! Pojdi v miru!«

6. Uvodno razmišljanje Neki upnik je imel dva dolžnika (Lk 7,36-50) Ljubezen in odpuščanje drug drugega krepita in utrjujeta. Dejanja ženske so popoln izraz njene vere v Jezusovo odpuščanje, občutljivi in vzneseni odgovor ljubezni, ki sprejme, da bo ljubljena. Ta ženska sprejme Božjo ljubezen: pusti, da ji Jezus podeli milost, in izrazi svojo zahvalo, amen vere. Kot ena izmed »otrok modrosti« prepozna Božjo pravičnost tako, da prepozna svoj lastni greh in njegovo usmiljenje. V farizejevi hiši prihod prostitutke k mizi pokaže pravičnežu njegov veliki greh: ta, da ne zna ljubiti. S tem, ko se poistoveti z njo, lahko izkusi odpuščanje in se kakor ona odzove na prejeto ljubezen. Ženska-hiša-miza- solze-lasje-poljub-dišavno olje: vse to so besede, ki izražajo sprejem in življenje. To življenje, ki ga je sprejel grešnik v odpuščanju, je

7. ponujeno vsem. Iz tega je izključen le pravičnež, ki ne ljubi, ker se ne čuti ljubljenega, ljubljenega pa se ne čuti zato, ker se iz strahu zapira v svojo kratkovidno in plitvo zadostnost. Ta izredno občutljivi prizor vzbudi vse čute: vid, sluh, tip, voh in okus po solzah. Iz tega je izključen le pravičnež, ki ne ljubi, ker se ne čuti ljubljenega, ljubljenega pa se ne čuti zato, ker se iz strahu zapira v svojo kratkovidno in plitvo zadostnost. Ta izredno občutljivi prizor vzbudi vse čute: vid, sluh, tip, voh in okus po solzah. Izraža nežno in strastno ljubezen do Gospoda Jezusa, Boga, ki je prišel v našo bližino, da bi nam izrazil svojo ljubezen in da bi ga mi ljubili. Kdor misli, da je brez greha, ne potrebuje usmiljenja: torej ni deležen Božje milosti. Greh pravičnega je ta, da si hoče kupiti njegovo ljubezen z denarjem, s katerim je opravil svoja dobra dela. Ta ženska pa stopi »k nogam« njega, ki je iz ljubezni umival noge tistim, ki jih je ljubil do konca. Njena ljubezen bruhne v jok in solze kar dežujejo po njegovih nogah, ki jih nato obriše s spuščenimi lasmi; nato jih vne vneto poljublja in

8. mazili z oljem. Nekateri mislijo, da ženska joka zato, ker jo grize vest, da živi takšno življenje. Toda njen jok je mogoče videti tudi kot nadvse ljubek jok, v katerem je zaznati polno vedrine in veselja. To je jok človeka, ki končno najde svojo resnico v njem, ki ljubi. Občutki čaščenja in spoštovanja, nevrednosti in hvaležnosti so sama posoda, ki vsebuje ljubezen, ta pa je vedno milost in ne dolg. Izraz ljubezni te ženske je odgovor na ljubezen, ki nam jo je on razodel prvi. Kakor ona, se je tudi on zjokal, umil noge svojim učencem, pri čemer je bil med njimi kot tisti, ki streže. Z lučjo svojega obličja je posušil vse naše solze, nas poljubil in vlil v nas svojega Duha veselja in življenja. Prim. Silvano Fausti, Skupnost bere Lukov evangelij, 227–231.

9. Osebno premišljevanje 10 minut 1. Znam ljubiti, kot je ljubila ta žena? 2. Kakšen odnos imam do ljudi, ki jih imam za grešnike? 3. Se v svoji samozadostnosti in prepričanju o lastni pravičnosti zapiram vase ali pa se v prepoznavanju lastne grešnosti odpiram Bogu in bližnjemu? Gospod, prosim te, da bi spoznal/a svoj dolg in sprejel/a tvoje odpuščanje, da bi iskreno spoznal/a tvojo ljubezen do mene, kakor je to storila ženska.

10. II. Načrtovalno delo

11. Živa občestva Cerkve in njihovi posamezni člani bodo z novo apostolsko gorečnostjo vabili in spremljali brate in sestre k osebni veri, k osebnemu srečanju s Kristusom kot Odrešenikom človeka, da bi se drug drugemu lahko darovali v ljubezni (PiP 59).

12. Metoda dela Galerija Prostor: dovolj velik prostor za vse udeležence. Število udeležencev: 5–7 v eni skupini. Opis: Metoda galerija je delo v skupinah, ki se zberejo okoli vprašanja. Omogoča nabiranje idej in s tem širjenje in poglabljanje teme. Izvedba: Plakate položimo vsakega na svojo mizo ali pa jih nalepimo na stene dovolj vsaksebi, da je mogoč normalen potek dela.

13. Galerija Na vsak plakat napišemo eno izmed naslednjih vprašanj: 1. Kakšno ravnanje rani dobre medčloveške odnose, spravo in odpuščanje v naši župniji? 2. Kakšno ravnanje spodbuja dobre medčloveške odnose, spravo in odpuščanje v naši župniji? 3. Kaj bi ob spoznanju, da smo vsi grešniki, lahko še naredili za krepitev dobrih medčloveških odnosov, sprave in odpuščanja v naši župniji?

14. Galerija Pri vsakem plakatu položimo nekaj flomastrov, da lahko več udeležencev hkrati zapisuje svoje ideje. K vsakemu plakatu se razporedi ena skupina. Na vsak plakat (najbolje, da to naredi moderator že pred začetkom dela v skupinah) zapišemo po eno vprašanje, na katerega člani vsake skupine (ena skupina: 5–7 članov) v 7 minutah zapišejo svoje ideje. Po končanem zapisovanju odgovorov v prvem krogu dela, ki ga po 7 minutah prekinemo, se vsaka skupina premakne k naslednjemu plakatu, na katerem je drugo vprašanje, na katerega člani znova zapišejo svoje odgovore. Postopek ponovimo še tretjič oz. tolikokrat, da vse skupine odgovorijo na vsa tri zastavljena vprašanja.

15. H-metoda Prostor: tak, ki omogoča skupinsko delo. Število udeležencev: od 4 naprej, če je za lažje delo potrebno, se razdelimo v skupine po 6–8 članov. Opis: Metodo uporabljamo za vrednotenje dela v preteklosti, vrednotenje situacije na nekem področju, iskanje novih predlogov. Uporabljamo jo kot podlago za izdelavo akcijskih načrtov. Pripomočki: plakat ali papir velikosti A1 za vsako skupino (če delo izvajamo v več skupinah), kakšen dodaten plakat, flomastri različnih barv, samolepilni lističi. Izvedba: Plakat postavimo leže in na njem narišemo veliko črko H. Po končanem delu v skupinah (če smo jih oblikovali) vse listke prenesemo na skupni plakat z veliko črko H, da je vsebina razvidna vsem udeležencem.

17. Oblikovanje ciljev Na osnovi predlogov oz. odgovorov podanih na vprašanje: Kaj bi ob spoznanju, da smo vsi grešniki, na osnovi zapisanega v naši župniji še lahko naredili za krepitev dobrih medčloveških odnosov, sprave in odpuščanja v naši župniji?, oblikujemo največ tri cilje, ki jih želimo uresničiti v naši župniji. Pri oblikovanju ciljev, izhajajoč iz podanih predlogov, smo pozorni, da se: 1. izognemo temu, kar rani dobre medčloveške odnose, spravo in odpuščanje v naši župniji (in je razvidno iz odgovorov na 1. zastavljeno vprašanje); 2. da upoštevamo to, kar spodbuja dobre medčloveške odnose, spravo in odpuščanje v naši župniji (in je razvidno iz odgovorov na 2. zastavljeno vprašanje); 3. smo posebej pozorni na to, kaj bi ob spoznanju, da smo vsi grešniki, lahko še naredili za krepitev dobrih medčloveških odnosov, sprave in odpuščanja v naši župniji (in je razvidno iz odgovorov na 3. zastavljeno vprašanje).

18. Načrt dejavnosti Ko določimo cilje, se ob vsakem zastavljenem cilju nujno dogovorimo naslednje: 1. Zedinimo se, kdo bo odgovorna oseba, ki bo prevzela skrb in odgovornost za uresničitev določenega cilja. 2. Določimo način, kako bomo cilj uresničili, kdo vse bo pri tem sodeloval. 3. Določimo datum, kdaj pričnemo z realizacijo tega cilja in do kdaj bomo cilj uresničili. 4. Določimo datum, kdaj bomo preverili, ali je bil cilj uresničen (realizacija) in kako je bil uresničen (refleksija in evalvacija).

21. Pripravila: dr. Mojca Bertoncel, tajnica Škofijskega urada za laike Nadškofije Ljubljana