Informatizacija poslovnih procesov v živilski industriji mag. Stane Moškon, CISA

1. Informatizacija poslovnih procesov v živilski industriji mag. Stane Moškon, CISA

2. Uvod Informatizacija poslovnih procesov v živilski industriji – ključna vprašanja: • Ali informacijski sistem aktivno prispeva k realizacije strategije podjetja? • Kakšna je vloga informatike v podjetju, ki želi obdržati in povečati svojo konkurenčnost na trgu? • Vlaganja v informatiko – koliko in na katera področja? • Ali je vložek v informatiko strošek ali investicija? • Ali obstoja tudi na področju investicij v informatiko možen izračun ROI? • Kako postaviti integralen informacijski sistem, ki bo pokrival vse poslovne procese? • Kako zagotoviti skladnost informacijskega sistema z zakonodajo in standardi?

3. mednarodno združenje za revizijo in kontrolo informacijskih sistemov • Svetovalna vloga revizorjev informacijskih sistemov. • Skladnost strateškega načrta informatike s strategijo podjetja – je ena od ključnih nalog vsakega revizijskega pregleda. Obiska revizorja se večinoma veseli približno tako iskreno, kot se veselimo obiska pri zobozdravniku. Srečanju z izvedenci te vrste bi se najraje izognili, a se vedno nekako prepričamo, da so nujno potrebni. Kljub neprijetnim občutkom pa sta direktor informatike in revizor informacijskih sistemov v skoraj vseh praktičnih okoliščinah na istem bregu. Še več, ugotovitve in priporočila revizorja lahko zelo dobro izkoristimo za povečanje svoje uspešnosti celo takrat, kadar gredo stvari narobe. Peter Grasselli, Sistem, marec 2006

4. IT Governance Upravljanje storitev informacijske tehnologije • Dodana vrednost, ki jo dosegamo s pomočjo IT (IT Value Delivery). • Skladnost strategije IT s strategijo podjetja (IT Strategic Management). • Obvladovanje tveganj v IT (IT RISK Management). • Upravljanje z IT viri (IT Resource Management). • Kazalci in merjenje uspešnosti v IT (IT Perormance Management). Upravljanje storitev informacijske tehnologije je integralni del upravljanja podjetja, ki vsebuje organizacijske strukture in procese, ki zagotavljajo, da IT podpira cilje in strategijo podjetja. IT Governance kot ga opredeljuje ISACA in ITGI

5. Donosnost investicije v IT (ROI) • Kako lahko ugotavljamo donosnost investicije v IT: • obvladovanje zalog, • obvladovanje terjatev, • obvladovanje donosnosti izdelkov, • krajši čas od naročila do dobave. • Pa še cela vrsta učinkov, ki jih ne moremo kvantificirati: • zanesljivost in razpoložljivost podatkov in informacij, • transparentnost in pregled na vsemi poslovnimi dogodki, • poslovna poročila za pretekli mesec do 5. delovnega dne, • hitro prilagajanje na spremembe. Če gledamo na sredstva namenjena za IT kot na stroške, jih je potrebno obvladovati (beri: zmanjšati), če pa gledamo sredstva namenjena za IT kot investicijo, pa moramo jasno definirati, kakšna je donosnost te investicije in postaviti merila, s katerimi to donosnost lahko ugotavljamo.

6. Donosnost investicije v IT – nadaljevanje • Obvladovanje zalog: • zanesljivost podatkov, • boljše planiranje, • pregled nad nekurantnimi zalogami. • Kalkulacije in obračun proizvodnje: • pred in pokalkulacije, • obračun proizvodnje in izračuna proizvajalne cene izdelka, • izračun donosnosti po skupinah izdelkov (stroškovni nosilci). • Terjatve: • kreditni limiti po kupcih, • opozarjanje pred iztekom plačilnega roka. Zahteva direktorja večjega živilskega podjetja: Hočem vedeti kakšno razliko v ceni dosegam na kamionu, ki je ta trenutek odpeljal s tovarniškega dvorišča.

7. dobavitelj kupci kooperanti proizvodni obrati distribucija in veleprodaja dobavitelj dobavitelj Ključne zahteve v živilski industriji Zakonske zahteve Hitre spremembe naravni materiali, sezonski vplivi, odzivnost, kompleksni procesi globalna in lokalna zakonodaja, sledljivost (EU directiva 178/2002), HACCP, verodostojnost podatkov (21 CFR Part 11) poudarek na kvaliteto, dobavne roke, dodatne storitve in ceno • zahteve trga Hitro odzivanje na zahteve trga Nižji stroški

8. “Ena od ključnih zahtev pri informacijski podpori proizvodnih procesov je fleksibilnost – to pomeni podpora hitrim in nepričakovanim spremembam, prilagajanje zahtevam kupcev in sledenje izvajanja proizvodnje pri zunanjih izvajalcih. Tradicionalni ERP sistemi ne obvladujejo omenjenih zahtev, kar ima za posledico napačne vhodne informacije v sisteme planiranja.” KarenPeterson, VP SCM Research Prilagodljivost na spremembe Ena od preizkušenih rešitev za zagotavljanje prilagodljivosti je: ERP (Enterprise Resource Planning) sistemi pokrivajo vse poslovne procese in tako tudi proizvodni proces do nivoja krovnega planiranja, MES (Manufacturing Execution System) sistemi pa pokrivajo proizvodni proces do najnižjega nivoja planiranja in izvedbe.

9. Ključne funkcije po nivojih proizvodnih informacijskih sistemov Vir: Tata Consulting Services

10. Integracija med ERP in MES sistemi • Standard S95 (ANSI/ISA-95.00.01-2000 Enterprise-Control System Integration) : • omogoča avtomatizacijo povezav med ERP in MES sistemi, • je bil razvit z namenom znižanja stroškov, tveganja in napak povezanih z razvojem in uvedbo vmesnikov med ERP in MES sistemi, • definira pravila za izmenjavo podatkov med različnimi sistemi. • Standard je nastal iz potreb, ker model specializacije in integracije postaja ena od najbolj razširjenih rešitev v proizvodnih podjetjih. Povezave med različnimi sistemi in še posebej zanesljivost vmesnikov je ključni problem pri zagotavljanju zanesljivega in učinkovitega integralnega informacijskega sistema.

11. Ključne zahteve za proizvodni informacijski sistem v živilski industriji • V živilski industriji se za informacijsko podporo proizvodnji uporablja modul procesna proizvodnja, ki mora vključevati: • sledljivost v obe smeri – od sestavine do izdelkov in od izdelka do sestavin, • hkratna uporaba več različnih enot mere, • uporaba pojma “aktivna substanca”, • izdelki, soizdelki in stranski izdelki, • verzije in zgodovina receptur, • digitalno potrjevanje in odobritve (elektronski podpis), • FEFO (First Expired First Out) model vodenja zalog. Ni vseeno ali procesni modul podpira sestavnice ali recepture!

12. Primer dobre prakse: Weyl • Nizozemski proizvajalec svežega govejega mesa prisoten na mednarodnem trgu. • Uporablja Oracle E-BS (ERP) • E-BS moduli: procesna proizvodnja (krovno planiranje proizvodnje, kalkulacije, recepture in formule), finance, logistika, upravljanje s človeškimi viri, • integracija MES sistema in ERP sistema, • integracija sistema za kontrolo kvalitete in ERP sistema. “Without the guaranteed traceability provided by our integrated business solution, we would have been unable to meet the new industry regulations and requirements.” -- Max Balk, CIO

13. Vprašanja in odgovori