1 / 53

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA . VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. Sistem ocenjevanja . Jaklič. Zupan. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius). When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little.

berit
Download Presentation

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU.

  2. Sistem ocenjevanja Jaklič Zupan

  3. ACTIVE LEARNING CREDO(adapted from Confucius) • When I hear it, I forget. • When I hear and see it, I remember a little. • When I hear, see and ask questions about it or discuss it with someone else, I begin to understand. • When I hear, see, discuss, and do it, I acquire knowledge and skill. • When I teach it to another, I master.

  4. OSNOVNI HIPOTEZI PRI PREDMETU • Podjetja (managerji) ne morejo uspešno poslovati, če so v sporu z okoljem oziroma če ne razumejo in niso odgovorni do okolja (zunajnega in notranjega), v katerem poslujejo. • Uspešen gospodarski in širše družbeni razvoj je možen le v koevoluciji elementov poslovnega ekosistema (poslovnega okolja) oziroma tedaj, ko je družba sposobna dosegati razvojna soglasja o najbistvenejših točkah razvoja in ko med subjekti razvoja poteka ustrezen spodbujevalno-usmerjevalni informacijski tok. • Ozko ekonomsko oziroma ekonomistično razmišljanje ni dovolj za razumevanje kompleksnosti gospodarskega razvoja.

  5. Transakcijsko okolje vključuje elemente, ki podjetju predstavljajo neposredno okolje delovanja in se vežejo na organizacijo trgov, na katerih podjetje deluje. Transakcijsko okolje predstavljajo odnosi sodelovanja in/ali konkurence med podjetji v panogi, potencialnimi konkurenti, tudi tistimi, ki z novimi proizvodi nadomeščajo sedanje (substituti), kupci, dobavitelji in institucijami (npr. raziskovalni inštituti). • Pri proučevanju transakcijskega okolja si najpogosteje pomagamo z razširjenim Porterjevim modelom »Petih silnic«, ki ga podrobneje predstavljamo v zadnjem poglavju. Kontekstualno okoljevsebuje splošne in specifične (glede na podjetje) politično-pravne, ekonomske, socio-kulturne ter tehnološke (vključujoč naravne) dejavnike, ki na podjetje vplivajo posredno ali neposredno, dolgoročno ali kratkoročno. • Najbolj uveljavljen metodološki pristop pri proučevanju kontekstualnega okolja predstavlja PEST analiza, ki jo podrobneje predstavljamo v zadnjem poglavju učbenika.

  6. PEST ANALIZA

  7. ANALIZA KONKURENCE IN SODELOVANJA (“5 silnic”) Potencialna konkurenca Pogajalska moč dobaviteljev Pogajalska moč kupcev Panožna konkurenca Možnost pojava novih substitutov Strateška delavnica HIT

  8. STRUKTURA UČBENIKA (PREDAVANJ) Poslovno okolje – opredelitev in teoretski pristop, Poslovni ekosistem – institucionalno okolje in organizacija trga, Interesne skupine in družbeno ter okoljsko odgovoren management, Poslovni ekosistem na ravni države - konkurenčnost gospodarstva in vloga vlade v sodobnem gospodarstvu, Makroekonomska politika in finančni sistem, Mikroekonomska politika spodbujanja konkurenčnosti, Znanje, inovativnost in tehnološko okolje, Pozicioniranje v mednarodnem poslovnem okolju, Družba, politika in gospodarstvo, Metodologija konkretne analize in ravnanja z zunanjim poslovnim okoljem podjetja.

  9. Metodološki pristok k proučevanju POP • Pristopnovepolitičneekonomije, institucionalne in evolucijske ekonomije, socioekonomije • nipolarizirana • dopuščaneravnotežja in nesorazmerja • proučujeodnose med posameznimiinteresnimiskupinami • ninitinormativnanitipozitvna “per se” • zgodovinska in širše družboslovna • gradinaspoznanjihinstitucionalne in evolucijske ekonomije(institucije so več kot formalizirana organizacija; navade, običaji kot del racionalnega odločanja; pomen tehnološkega razvoja, moč, trg kot družbeni prostor…) • Razlogizaizbironovepolitičneekonomije • Prevelika “ekzaktnost” in enostranost prevladujoče teorije v kontekstu odpiranja razvojnih vprašanj

  10. O EKONOMISTIH An economist is anexpertwhowilknowtomorrowwhythethingshepredictedyesterdaydidn’t happen. (Lawrence J. Peter) Theonlyfunction of economicforecasting is to make astrologylookrespectable. (J.K. Galbraith) Ifalleconomistswerelaidend to end, theywould not reach a conclusion. Blessed are theyoung, fortheyshallinheritthenationaldebt. (Herbert Hoover)

  11. Povezava analize POP in strateškega managementa Strateška analiza poslovnega okolja in podjetja Oblikovanje strategije Uresničevanje strategije Ocenjevanje in spremljava

  12. OSNOVNO IZHODIŠČE • Holističen in kompleksenpristop k proučevanjudružbeno-ekonomskega(predvsem RAZVOJNEGA) dogajanja s poudarkomnaproučevanju institucij in odnosov med ekonomskimisubjekti z izhodiščem v ekonomskiteoriji in z nadgrajevanjem s pomočjoostalihdružboslovnihznanosti • Poudarjena vloga in ODGOVORNOSTI podjetij in managerjev

  13. POSLOVNI EKOSISTEM – INSTITUCIONALNO OKOLJE IN ORGANIZACIJA TRGA • STABILNOST IN DINAMIČNOST INSTITUCIONALNEGA OKOLJA • Temeljne družbene institucije • Neposredne družbene institucije • ORGANIZACIJA TRGA – KOEVOLUCIJA NAMESTO TRADICIONALNEGA POJMOVANJA TRGOV IN KONKURENCE • Pomen velikosti podjetja • Konkurenca in sodelovanje med podjetji

  14. Institucionalno okolje predstavlja del obeh (2.pog.) Organizacija trga (2. pog.)

  15. INSTITUCIJE • OPREDELITEV: Množice običajev, navad, praks, tudi organizacij, ki imajo naravo pravila v smislu, da akterji pričakujejo njihovo upoštevanje, ki je v določenih primerih podprto s formalnimi sankcijami. • “Strategizirajoči akterji” skušajo zadovoljevati svoje interese z upoštevanjem omejitev institucionalnega okolja in z “izkoriščanjem” teh institucij • Stabilnost in dinamičnost institucij • Interakcija institucij (podjetja so glavni nosilci sprememb) • Glavna izzivalca dinamike sta GLOBALIZACIJA IN TEHNOLOŠKE SPREMEMBE • REFORME (institucionalne spremembe, kjer je nosilec vlada)

  16. SISTEMATIZACIJA INSTITUCIJ • Temeljne (“Background”) institucije • Neposredne (“Approximate”) institucije

  17. 1. TEMELJNE DRUŽBENE INSTITUCIJE Temeljnivzorciobnašanjaso reproducirani s pomočjo družinskesocializacije, religioznihinstitucij inšolskega sistema, kar jih dela TRAJNEJŠE in STABILNEJŠE. KARAKTERISTIKE OZIROMA NJIHOVE LASTNOSTI (primeri): • izvor in stopnjazaupanja • pripadnost in lojalnostkolektivu • pomenposameznika • avtoriteta Usidrane, dolgoročne,…

  18. 2. NEPOSREDNE DRUŽBENE INSTITUCIJE Boljneposreden oziroma jasno viden vplivnaposlovnookoljepodjetja v nekemčasu, na primer: • državne institucije (zakonodajna, izvršilna, pravosodna oblast) • civilna družba • finančnisistem • šolskisistem • globalizacija in internacionalizacijapodjetij in trgov • sindikati in trgdela(Pomen sindikatov v sodobni družbi?!) • AKTIVNA METODA DELA: Prebrati tekst o sindikatih (učbenik str. 24-27) ter pripraviti dve vprašanji ali “točki” strinjanja ali “točki” nestrinjanja.

  19. ALTERNATIVNA OPREDELITEV TRGA - -KOEVOLUCIJA NAMESTO TRADICIONALNEGA POJMOVANJA TRGOV IN KONKURENCE • Neustreznostobravnavetrga s stranineoklasičneteorije • Alternativa: • Koevolucija - hkratnostsodelovanja in konkurence (potrebapoproučevanjuodnosov med podjetji) • Trg je družbeni prostor, kjer se alokacija virov dogaja na podlagi strategiziranja različnih družbenih akterjev, kjer se hkrati vršita konkurenca in sodelovanje, uporaba in izraba moči, kjer je “demokratična” moč potrošnika omejena in kjer regulacija igra pomembno vlogo.

  20. Evolucija • Začetnik teorije evolucije Charles Darwin (1809-1882), naravoslovec in paleontolog • Opazovanje narave na potovanju ladje Beagle (1831-36) • Knjiga: O izvoru vrst (1859) in kasneje O nastanku vrst z naravnim izborom • Evolucija danes?

  21. Za dober (privlačen) poslovni model je potrebno odgovoriti na naslednja vprašanja: • Kaj bi radi storili za svoje odjemalce? • Katere prvovrstne stvari smo sposobni narediti sami? • Kaj lahko naši prvovrstni partnerji naredijo boljše od nas? • Kakšni potenciali za rast obstajajo in kje?

  22. Inovacije

  23. Soodvisnost in skupen razvoj

  24. Primer TRG DELA

  25. VELIKOST PODJETIJ • prednost v inovacijahnijasnopovezana ne z velikimi ne z malimipodjetji(različnemožnosti za inovativnost v različnihsistemih) • prednostimalihpodjetij so predvsemvedenjske, prednostivelikih pa so zlastimaterialne • trendivelikosti v zgodovinirazlični • mala in velikapodjetjamedsebojnonisoizolirana

  26. KONKURENCA IN SODELOVANJE MED PODJETJI SE DOGAJA HKRATI, TAKO MED KOT ZNOTRAJ ORGANIZACIJ. • Ročnostsodelovanja v povazavi s TVEGANJI • površni oz. kratkoročniodnosi • odnosizavezanostioziromapartnerskiodnosi • Partnerstva: • nekapitalskepovezave • kapitalskepovezave • skupnavlaganja • Odnosi med podjetji v slovenskihrazmerah • zgodovinskopogojenakratkoročnost in nezaupanje

  27. MREŽE PODJETIJ NI POMEMBNA VELIKOST PODJETJA, AMPAK KVALITETA POSLOVNIH ODNOSOV, KI ZRDUŽUJE PODJETJA MED SEBOJ • DECENTRALIZIRANA MREŽA PODJETIJ • TRI VRSTE MREŽ: • “kraljestva” (primer Benetton, Japonska) • “republike” (industrijskaokrožja “tretjeItalije”, podjetniškaokrožjanaDanskem) • mešanicaobeh

  28. POVZETEK • Organizacije (podjetja) delujejo v koevoluciji s svojim okoljem • Pomembno je poslovno-ekološko razumevanje trga in razumevanje pomena institucij Dr. Eva Jablonka, biologinja, evolucionistka (Izrael): “V evoluciji so uspešnejši organizmi, ki imajo največji reprodukcijski uspeh. Ena izmed zakonitosti je, da so organizmi, ki s kom sodelujejo, sposobnejši od tistih, ki so egoistični. Ta to pa potrebuješ čas. Sodelovanje med organizmi je zelo zapleten pojav, ker je treba zagotoviti, da se ne razvije parazitizem.“

  29. INTERESNE SKUPINE IN DRUŽBENO TER OKOLJSKO ODGOVOREN MANAGEMENT • Interesne skupine podjetja • Koncept družbeno in okoljsko odgovornega managementa • Etične dileme v poslovnem svetu • Problemi naravnega okolja in ekologija • Delovno mesto, ženska, moški in družina • Zaščita potrošnika

  30. INTERESNE SKUPINE PODJETJA PRIMARNE INTERESNE SKUPINE • Zaposleni • Lastniki • Kupci • Dobavitelji • Konkurenti • Prodajalci • Posojilodajalci SEKUNDARNE INTERESNE SKUPINE • Lokalne skupnosti • Družbeni aktivisti • Mediji • Poslovno interesne skupine • Vlade (tuje, domače) • Širša javnost INTERESNE SKUPINE IMAJO INTERES IN MOČ MODEL LASTNIŠTVA: primarna interesna skupina podjetja so lastniki???

  31. Sekundarne interesne skupine Primarne interesne skupine

  32. Kaj za vas pomeni družbena odgovornost, etičnost?

  33. DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETJA (DO) DO je kontroverzen koncept IZHODIŠČE: Podjetja naj ob zasledovanju ekonomskih ciljev skušajo reševati tudi širše družbene probleme (minimalni kriterij: podjetje naj ne bo v sporu z okoljem) DRUŽBENA ODGOVORNOST IZHAJA IZ MOČI PODJETJA (ekonomska, politična, družbena) RAZLIKE v dojemanju družbene odgovornosti med posameznimi državami PRIČAKOVANJA INTERESNIH SKUPIN

  34. Piramida družbene odgovornosti OBRNITI PIRAMIDO?! Filantropska -bodi dober Etična odgovornost -bodi etičen Zakonska odgovornost -upoštevaj zakone Ekonomska odgovornost -dobičkonosnost

  35. Vetrnica družbene odgovornosti Izziv: KONFLIKTNOST ODGOVORNOSTI

  36. Čas za razmislek • Problemi zasledovanja DO: • Stroški • Učinkovitost • Pomembnost in zapletenost • Direktor podjetja od vas pričakuje, da boste v svojem delu s partnerji v Rusiji nadaljevali dolgoletno tradicijo podkupovanja skorumpiranih uradnikov? • Komu (če?) z vašim podkupovanjem škodujete? • Ali bi se temu uprli? • Utemelji, če je odgovor • DA: • NE:

  37. ZAKAJ NAJ BO POSLOVNI SVET ETIČEN? • PRIČAKOVANJA INTERESNIH SKUPIN • ZAVAROVANJE PODJETIJ pred neetičnimi zaposlenimi, dobavitelji, konkurenti,... • ZAVAROVANJE INTEGRITETE POSAMEZNIKOV ? vpliv na produktivnost

  38. ZAKAJ PRIHAJA DO ETIČNIH DILEM V POSLOVNEM SVETU? • OSEBNI (SEBIČNI) INTERES • KONKURENČNI PRITISKI • POSLOVNE METODE IN CILJI TER OSEBNE VREDNOTE • NASPROTJA MED RAZLIČNIMI KULTURAMI

  39. DOSEGANJE VEČJE ETIČNOSTI V POSLOVNEM SVETU • CILJI IN VREDNOTE MANAGERJEV • odločilen dejavnik • redko med cilji • oseben zgled • OSEBNE LASTNOSTI MANAGERJEV IN OSTALIH ZAPOSLENIH • pošteni ljudje naredijo pošteno podjetje • pomen poslovne šole • zaigrana etičnost ne zadostuje • KULTURA PODJETJA IN ETIČNA KLIMA • Strategija integrativnosti

  40. KAKO IZBOLJŠATI ETIČNOST V PODJETJU? Predvsem pa vsakodnevno konsistentno delovati etično. • Potrebno je več govoriti o etiki • Vgradnja etičnih varovalk • vpetost in naklonjenost glavnega managementa • etična pravila • komisije za etičnost • svetovalci za etična vprašanja • vroče linije • šolanje • etična revizija

  41. ETIČNO OKOLJE IN PODJETJE • Za inovativne družbe so ključne naslednje vrednote: • Znanje • Možnost delitve tveganj • Poštenje • Za etično okolje potrebujemo tri močne stebre: • Gospodarskega • Političnega • Civilno-družbenega KORUPCIJA: zloraba javnega položaja za pridobivanje privatnih koristi

  42. PROBLEMI NARAVNEGA OKOLJA IN EKOLOGIJA IZZIV ZA POSLOVNI SVET: vzdrževanje in popravljanje ekološkega ravnotežja dobičkonosno poslovanje

  43. RAZVOJ ONESNAŽEVANJA • INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA • ŽIVLJENJSKI STANDARD (POTROŠNIŠTVO) • RAST PREBIVALSTVA • (SPREMEMBE V DRUŽBENIH VREDNOTAH)

  44. TRAJNOSTNI (uravnoteženi, sonaravni, vzdržni) RAZVOJ • STRATEGIJA, KI USPE ZADOVOLJITI SEDANJE GENERACIJE, NE DA BI OKRNILA ZADOVOLJEVANJE PRIHODNJIH GENERACIJ: • zadovoljevanje potreb vseh ljudi • uporaba recikliranih in predvsem obnovljivih virov • NUJNA VPETOST VSEH INTERESNIH SKUPIN Trajnostni razvoj (nova opredelitev): 3P (People, Planet, Profit)

  45. PODJETJE IN VARSTVO OKOLJA STRATEGIJE: PROIZVODNA POLITIKA: • ekološko primerna proizvodnja • zmanjšanje ali prenehanje proizvodnje • izbira primerne lokacije PODJETJA: • razvoj ustreznih novih proizvodov in proizvodnih postopkov (biorazgradljivost, recikliranje,…) • ukrepanje proti že nastalim učinkom (čistilne naprave,…)

  46. Razlogi in elementi okolju prijaznega poslovodenja: RAZLOGI: • kvaliteta življenja • družbeno soglasje • tveganje zaradi ekoloških škod • del zaposlenih v nasprotju z lastno zavestjo Elementi modela: • varčevanje z vložki pomeni zniževanje stroškov • kratkoročno maksimiranje dobička je neprimerno • prvenstvo na trgu • povečan ugled • lažje trženje • ekološka analiza CELOTNEGA življenjskega cikla Q

  47. UKREPI EKOLOŠKE POLITIKE • INSTRUMENTI NEPOSREDNEGA NADZORA (pogosta uporaba zaradi hitrega učinka, brez ekonomskih spodbud) • omejitve, predpisi, norme • EKONOMSKI INSTRUMENTI • ekološki davek: potrebno obdavčiti neposredno onesnaževanje • emisijska dovoljenja, s katerimi je moč trgovati (obstoj konkurenčnih pogojev, problem distribucije na osnovi preteklega onesnaževanja) • ugodna posojila za eko-projekte • diferencirane cene

  48. DELOVNO MESTO, ŽENSKA, MOŠKI IN DRUŽINA Trend ENAKPRAVNOSTI zahteva spremenjeno poslovno prakso v podjetjih • “političnost” ženskih gibanj v preteklosti • zaposlenost kot temelj enakpopravnosti

More Related