170 likes | 369 Views
Kaj je ekspresija?. Ne moremo zanikati, da je velik del umetnosti ekspresiven. Kaj dejansko delamo, ko rečemo, da neko glasbeno delo izraža veselje oziroma pesem žalost?. Beseda “ekspresija” (izraz) ima lahko širši in ožji pomen.
E N D
Kaj je ekspresija? • Ne moremo zanikati, da je velik del umetnosti ekspresiven. • Kaj dejansko delamo, ko rečemo, da neko glasbeno delo izraža veselje oziroma pesem žalost?
Beseda “ekspresija” (izraz) ima lahko širši in ožji pomen. • Širši pomen – včasih se ta izraz obnaša kot sinonim za “reprezentacijo” (predstavo). Drug širši pomen v vsakdanjem jeziku je “komunikacija” (sporočanje
Ko filozofi umetnosti govorijo o tem, kaj umetnina izraža, nimajo v mislih sporočanje idej. Tisto, kar naj bi izražale umetnine so določene človeške lastnosti (tako imenovane antropomorfne lastnosti). • Ko rečem “Ta slika je vesela”, lahko imam v mislih vsaj dve stvari. Prvič, da slikar sporoča, da je vesel. Drugič, da izraža veselje.
Izražati veselje v prvem smislu pomeni, da veselje naredimo zaznavno, da ga utelesimo oziroma objektiviramo. Izražati veselje v tem smislu pomeni kazati na zunaj neko čustveno kvaliteto. • Tisto, kar izražamo, niso zgolj čustvene lastnosti, temveč katerekoli človeške lastnosti (na primer človeške značajske poteze).
Ekspresija je torej kazanje, objektivizacija, utelešenje ali projekcija človeških oziroma antropomorfnih kvalitet, to je kvalitet, ki se običajno nanašajo zgolj na človeka. • Reči, da umetnina izraža x, pomeni, da kaže neko lastnost, ki se značilno nanaša zgolj na ljudi.
Kako pa pripisujemo eskpresivne lastnosti umetninam? • Običajen odgovor na to vprašanje:
Umetnik izraža (kaže, uteleša, projecira, objektivizira) x (neko človeško lastnost), če in le če (1) je umetnika ganilo neko občutje ali izkustvo x, tako da je ustvaril svojo umetnino; (2) umetnik je svojo umetnino prežel z x-om (neko človeško lastnostjo); (3) umetnina ima zmožnost, da prenaša enako občutje ali izkustvo x-a na publiko.
(1) obsega tako imenovani pogoj iskrenosti – nujen pogoj je, da umetnina izraža x, le če je umetnik x izkusil in če je to izkustvo x-a umetnika vodilo pri ustvarjanju umetnine. • Ta pogoj iskrenosti se ima zahvaliti za svojo privlačnost vsakdanji rabi pojma “ekspresija”.
Na primer, rečemo, da tresoči se prijateljev glas izraža nervozo. Zaznavna lastnost nervoznosti v njegovem glasu zagotavlja naš sklep, da je nervozen. Njegov tresoči glas nam naj bi nudil evidenco, da je nervozen.
Zunanje kazanje nervoznosti je povezano z notranjim stanjem. Kdorkoli kaže neko čustvo, naj bi to čustvo tudi imel. To bi pomenilo, da če umetnik tega čustva nima, potem ga ne more v pravem smislu tudi izražati. • Ali v umetnosti tudi vselej velja zgornja trditev glede izražanja čustva? Ne.
Celo v vsakdanjem govoru ni vselej res, da izraz žalosti vselej zagotavlja sklepanje na žalostno duševno stanje. Nekateri ljudje imajo ves čas žalosten obraz, kot da bodo zdaj zdaj planili v jok.
Ta dejstva nas silijo k uvedbi razlike med “biti ekspresiven za x” in “izražati x”. “Biti ekspresiven za x” , na primer, “biti ekspresiven za veselje”, pomeni zgolj to, da je x ekspresiven za veselje – to je, da daje značilen videz veselja -, pri čemer veselje opisuje, kako je neka stvar videti ali zveni, vendar pa ne kaže, da je kdorkoli v duševnem stanju veselja.
Vzorec se nanaša na barvo v pločevinki, jo simbolizira, kaže nekatere lastnosti barve. • Ni vedno nujno, da ima vzorec vse lastnosti tistega, katerega vzorec je. Običajno imajo vzorci le nekatere lastnosti stvari, ki jih uprimerjajo. V trgovini z živili nam ponudijo košček sira, da bi okusili okus tega sira. Košček sira uprimerja okus neke vrste sira.
Uprimerjanje je običajna oblika simbolizma, vendar uprimerjanja ne smemo zamenjevati z reprezentacijo.Področje uprimerjanja se nanaša zgolj na lastnosti. Imetje neke lastnosti je nujen pogoj uprimerjanja.
X uprimerja y (neko lastnost), če in le če (1) x ima y in (2) x se nanaša na y. • Umetnina uprimerja veselje tako, da se nanaša na veselje tako, da ima lastnost veselja. • Teoretik uprimerjanja tu še doda trditev, da je umetnina le metaforično, ne pa dobesedno vesela.
Torej, X izraža y, če in le če se (1) x nanaša na y in (2) x ima y na (3) metaforičen način.
Ekspresija = nanašanje (referenca) + metaforično imetje. • Z drugimi besedami, ekspresija je metaforično uprimerjanje.