210 likes | 398 Views
Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in GIMN. GIMNAZIJA POLJANE: KRITIČNO MIŠLJENJE PRI RETORIKI. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. FUNKCIONALNI
E N D
Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in GIMN GIMNAZIJA POLJANE: KRITIČNO MIŠLJENJE PRI RETORIKI Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
FUNKCIONALNI Pisanje in govorjenje po stopnjah Toulminovega modela – kritično mišljenje Pisanje in branje Prepoznavanje premis in sklepov ter kritično vrednotenje predstavljenih argumentov IZOBRAŽEVALNI Ob kritični presoji besedil (tudi lastnih – videoposnetki) spoznavajo: argumentativni postopek po Toulminovem modelu prepletanje treh načinov prepričevanja (etos, logos, patos) Cilji
Strategija • Vprašalnik za samovrednotenje • Opisna refleksija • Predstavitev prvin kritičnega mišljenja in argumentacije • Vaje: od mnenja do utemeljitve • Presojanje argumentacije ob zapisanih in govorjenih besedilih • Priprava lastnih pisnih besedil in govornih nastopov v obliki: izjave, debate, okrogle mize
september 2011 Ali sem kritični poslušalec/poslušalka opisna refleksija Ali sem kritični mislec? vprašalnik za samovrednotenje september 2011januar 2012 Argumenti – dobri ali slabi 2 x isti test Tudi kontrolna skupina vseh dijakov 3. letnikov, ki ne obiskujejo izbirnih ur retorike Evalvacija
Primerjava odgovorov Primer: Homeopatija je učinkovita oblika alternativnega zdravljenja. Očitno deluje, saj so jo uporabljale nekatere najbolj slavne osebe v zgodovini, vključno z enajstimi ameriškimi predsedniki, sedmimi papeži, Beethovnom, Goethejem in Tennysonom, pa Axl Rose, pevec skupine Guns N’Roses.
1 2 3 4 5 slab argument dober argument septembrski odgovori (%) • 44 27 4 0 januarski odgovori (%) 35 60 0 0 0 kontrolna skupina (%) 30 42 14 6 4
Primeri utemeljitev: september Če je že pomagala tako velikim ljudem, potem mora biti nekaj na tem, da je to zdravljenje učinkovito. Argument je slab, najbolj verjetno gre v tem primeru za placebo učinek. Mislim, da slava oseb ne vpliva na kvaliteto zdravljenja. Argument je dokaj slab, saj izpostavlja le slavne ljudi, o navadnih, na katerih je to morda spodletelo, pa ne pove nič. Običajno je res, da vplivni ljudje uporabljajo najboljše načine zdravljenja, ne pa v vseh primerih, zato je argument povprečno dober.
Primeri utemeljitev: januar Argument je nezadosten, ker gre za posploševanje na primeru le nekaj ljudi. Menim, da je argument slab, saj razlogi, s katerimi je trditev podprta, niso tako zelo pomembni in nas skušajo zavesti. Če so uporabljale to vrsto alternativnega zdravljenja slavne osebe, ta razlog ni verodostojen za sklep, da homeopatija očitno deluje. Argument je pomanjkljiv, saj gre samo za navajanje primerov, ki še ne potrjujo, da je homeopatija učinkovita oblika zdravljenja. Argument je podprt s premalo primeri, da bi lahko objektivno sklepali.
Kontrolna skupina To, da so jo uporabljale tudi slavne osebe, nima nobene zveze. Tudi oni so samo ljudje. Zato, ker so to le izjeme. Argument se mi ne zdi dober, saj navaja le imena nekaj najbolj slavnih oseb. Dokazano je, da to res deluje. Argument je dober, saj je podprt z dobrimi primeri učinkovitega zdravljenja.
1. Pred obravnavo temeljnih pojmov, procesov in postopkov argumentacije so dijaki napisali mnenjana poljubno temo. Svoja mnenja so govorno predstavili. 2. Ista mnenja so po obravnavi argumentacije poskušali preoblikovati v izjave. Na izjave so se najprej pisno pripravili in pri tem upoštevali stopnje argumentativnega postopka po Toulminovem modelu. Ob tem so svoja prvotna mnenja primerjali z izdelanimi izjavami in opazovali očitne razlike. 3. Izjave so tudi govorno predstavili. Za svoj govorni nastop so imeli tri minute časa, govorili pa so brez pisnih pomagal. Ker so o temi svoje izjave premišljevali in se o njej izrekli argumentativno, in ker so usvojili Toulminov model, tudi pri tvorbi govorjenega besedila ni bilo večjih težav.
4. Od individualnega izjavljanja stališč smo prešli k debati. Dijaki so usvojili MODEL DEBATE (Karl Popper). Debatiralo je 45 dijakov v dveh razredih.
Analiza in refleksija debate: • govorci in poslušalci so najprej individualno reflektirali dogajanje s pomočjo vprašanj (glej prilogo 1 in prilogo 2), • sledila je analiza in refleksija debate, ki jo je v frontalno vodenem pogovoru moderiral učitelj.
Debata/ Priloga 1 REFLEKSIJA DEBATE za govorce Najpogostejši odgovori 1. Kako ste se počutili v vlogi govorca/-ke? zelo slabo 1 2 3 4 5 6 zelo dobro Svoj odgovor utemeljite. 2. Ali ste izbrano stališče (za ali proti debatni trditvi) učinkovito zagovarjali? neučinkovito 1 2 3 4 5 6 zelo učinkovito Svoj odgovor utemeljite. 3. Ali se je vaše stališče po soočenju v debati spremenilo? niti najmanj 1 2 3 4 5 6 zelo Svoj odgovor pojasnite. 4. Katero znanje/ katere veščine ste po vašem mnenju z debato pridobili?
Nekaj odgovorov na 4. vprašanje Izboljšanje veščin govorjenja in hitrega razmišljanja. Izoblikovanje nasprotnih argumentov, zavračanje argumentov nasprotne skupine. Naglo odzivanje. Potrpežljivost. Reagiranje na argumente in vprašanja. Samozavest, hitro mišljenje, veščina govorjenja. Natančno poslušanje, jasno oblikovanje stališč.
Debata/ Priloga 2 ANALIZA, VREDNOTENJE in REFLEKSIJA DEBATE za občinstvo 1. Na prazno stran tega lista zapisujte potek debate. 2. Zabeležite argumente zagovorniške in nasprotniške skupine. 3. Kakšna je vaša splošna ocena debate, kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin. 4. Kako prepričljivi so bili nastopi vsakega od govorcev zagovorniške in nasprotniške skupine? neprepričljivi 1 2 3 4 5 6 zelo prepričljivi Utemeljite svoje ocene. Katere so bile šibke, katere močne plati nastopa vsakega od govorcev. 5. Ali se je vaše stališče po soočenju argumentov v debati spremenilo? niti najmanj 1 2 3 4 5 6 zelo 6. Zapišite argumente za svoje stališče.
Izjave in pogovorne oblike (npr. okrogla miza) so bile analizirane glede na: • tehtnost argumentov, • relevantnost vzrokov, • zmožnost povzemanja in vrednotenja s poudarjanjem vseh treh prepričevalnih sredstev: logosa, etosa in patosa.
Ob pogovornih temah so morali vsi dijaki pisati besedila - iskati prepričljive razloge v podporo svojim stališčem. • Vse izdelke je učitelj pregledal in jih ocenil. Ob razviti argumentaciji se je ocenjevalo tudi jezikovno pravilnost in slogovno ustreznost. • Namen pisne podpore govorom je urjenje veščine jasnega, jedrnatega in natančnega izražanja. Priloga: Točkovnik za ugotavljanje jezikovne kompetence in kvalitete ter kvantitete argumentacije
ZGRADBA, JEZIK, SLOG uvod, jedro zaključek (krožna zgradba besedila) popolnoma delno pomanjkljivo knjižni jezik popolnoma delno pomanjkljivo načela dobrega jezikovnega sloga popolnoma delno pomanjkljivo osebni slog popolnoma delno pomanjkljivo KVALITETA + KVANTITETA ARGUMENTACIJE Izhodiščna teza je: prisotna popolnoma delno pomanjkljivo tehtna in razvita popolnoma delno pomanjkljivo procesirana, utemeljena in razložena popolnoma delno pomanjkljivo v zaključku potrjena/ nadgrajena ali zavrnjena popolnoma delno pomanjkljivo Povprečen rezultat Točkovnika za ugotavljanje jezikovne kompetence in kvalitete ter kvantitete argumentacije – 45 dijakov
VRSTE UTEMELJEVANJ: sklicevanje na zdrav razum/ posploševanje večinoma pogosto redko nikoli lastne izkušnje večinoma pogosto redko nikoli lastno logično sklepanje večinoma pogosto redko nikoli sklicevanje na strokovno avtoriteto večinoma pogosto redko nikoli
Anonimni vprašalnik (23.12. 2011) Ali ste pri pouku retorike v štirih mesecih pridobili kako novo veščino? Če ste odgovorili pritrdilno, zapišite katero. Hitro razmišljanje, otresla sem se strahu pred nastopanjem, začela sem bolj kritično gledati na razne članke in govorne nastope. Seveda. Predvsem sem se naučila strukturirano zapisati argument in ga bolje presoditi. Mislim, da zdaj bolje poslušam in bolj premislim, kaj rečem. V odgovorih govorcev iščem, tehtnost, težo. Naučil sem se razmišljati na bolj kritičen način. Prav tako sem se naučil svoja mnenja argumentirati bolje. Da-naučili smo se bolj kritičnega branja, poslušanja ter tudi pisanja besedil. Ne. (3 od 45 vprašanih) Da. Če se v tekst, ki ga berem v časopisu ali reviji res poglobim, lahko najdem prave in dobre argumente in prepoznam, katere trditve “ne vzdržijo”. Zdaj poznam potek debate.
Naučila sem se prepoznavati dobre argumente in dvomiti v vse vire, zapise… Niti ne, ampak sem pa izboljšal sposobnost iskanja šibkih točk nekega besedila – predvsem prepoznavanje sklepov, ki so utemeljeni s “pravimi” razlogi. Da, članke in na splošno vse izjave oz. trditve, ki so zame pomembne, bolj kritično presojam, naučila sem se tudi primerno podkrepiti svoje trditve. Po teh štirih mesecih sem postala bolj kritičen bralec in opazovalec. Besedila pišem bolj povezano. Da, predvsem to, da smo spoznali, kako se tvori dobro argumentirano besedilo. Mislim, da mi je pomagala tudi izkušnja iz debate. Učinkovito argumentiranje, veščine kritičnega poslušalca. Da. Pridobil sem spretnost kritičnega misleca. Le-to bom moral izpopolniti, izpiliti. Izboljšale so se tudi možnosti lobiranja, saj lahko misel bolje podprem s tehtnimi argumenti. …