1 / 20

PRAVO MEĐUNARODNE TRGOVINE Zagreb, april 2003

PRAVO MEĐUNARODNE TRGOVINE Zagreb, april 2003. PREDAVANJE dio 2. – necarinski ukrepi Prof. Andrej Kumar, EF, Ljubljana. EKONOMSKI UČINKI IZBRANIH NECARISKIH UKREPOV VSEBINA Ekonomski učinki kontingenta Ekonomski učinki subvencij Izvozne subvencije Proizvodne subvencije

hertz
Download Presentation

PRAVO MEĐUNARODNE TRGOVINE Zagreb, april 2003

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. PRAVO MEĐUNARODNE TRGOVINEZagreb, april 2003 PREDAVANJE dio 2. – necarinski ukrepi Prof. Andrej Kumar, EF, Ljubljana

  2. EKONOMSKI UČINKI IZBRANIH NECARISKIH UKREPOV VSEBINA • Ekonomski učinki kontingenta • Ekonomski učinki subvencij • Izvozne subvencije • Proizvodne subvencije • Dovoljenja, prepovedi, VER, anti dumping, …. • Argumenti za zaščito gospodarstva • Učinki ekonomske integracije • Statični učinki • Dinamični učinki • Primer: Evropski sporazum o pridružitvi med Slovenijo in ES

  3. EKONOMSKI UČINKI KONTINGENTA IZHODIŠČA • Parcialno ravnotežje • Majhna država • Kontingent (kvota) je lahko določen v količinski ali vrednostni obliki VPLIV UVEDBE KONTINGENTA NA CENE • Država z uvedbo kontingenta določi dovoljeno količino uvoza in s tem omeji ponudbo na domačem trgu • novo tržno ravnotežje se oblikuje pri ceni (PK), pri kateri je količina domače in uvozne (kontingent) ponudbe enaka obsegu domačega povpraševanja: PK>PW. → Kontingent ima posredenvpliv na povišanje cene na domačem trgu iz PW na PK

  4. Trg obleke PO S E J F A PK B K H G C PW SW D qO 0 q1 q2 q3 q4 EKONOMSKI UČINKI KONTINGENTA Primer: država uvede kvoto na uvoz obleke s ciljem zmanjšati uvoz iz q1q4 na q2q3→ dvig cene iz PW na PK PRIMERJAVA UČINKOV KONTINGENTA IN CARINE (z enakovrednim učinkom na dvig domače cene) • Učinek na porabo (potrošni učinek) - ENAK: domača poraba se zmanjša zaGC. • Proizvodni učinek - ENAK: domača proizvodnja oblek se poveča za KH. • uvozni (trgovinski) učinek - ENAK: uvoz se zmanjša za vsoto GC +KH • Fiskalni učinek - RAZLIKA: • carina: proračunski prihodki države v višini JHGF • Kvota:dobički uvoznikov, ki imajo dovoljenje za uvoz, v višini JHGF

  5. EKONOMSKI UČINKI KONTINGENTA Učinki uvozne kvote z vidika koristi in škod posameznih skupin subjektov in države kot celote (welfare effects) PRIMERJAVA UČINKOV KVOTE IN CARINE 5. Učinek na blaginjo • Zmanjšanje potrošnikovega presežka - ENAKO: za površino ABCF • Povečanje proizvajalčevega presežka - ENAKO: za površino ABKJ • Povečanje dohodka uvoznikov* - RAZLIKA: v višini JHGF ____________________________________________________ mrtva izguba - ENAKO: KHJ + GCF * površina JHGF lahko pripada: • domačim uvoznikom • tujim izvoznikom • državi (avkcija uvoznih dovoljenj) → način razdelitve kvot Trg obleke PO S E J F A PK B K H G C PW SW D 0 q1 q2 q3 q4

  6. EKONOMSKI UČINKI SUBVENCIJ IZHODIŠČA • Parcialno ravnotežje • Majhna država • Subvencije so ukrep aktivne zaščitne politike, in sicer ločimo: • Proizvodne subvencije • Izvozne subvencije (cilj povečanje izvoza) VPLIV IZVOZNE SUBVENCIJE NA CENE • Subvencija izvoznikom v višini S: za vsako izvoženo enoto proizvajalci dobijo poleg svetovne cene še znesek subvencije (S) → spodbuda proizvajalcem, da preusmerijo prodajo iz domačega trga v izvoz → proizvajalci niso več pripravljeni prodajati na domačem trgu po prvotni ceni → dvig cene na domačem trgu na PW+S (PW+S = PW + S)

  7. P D S D C PW+S A E F B PW SW Pd q1 q2 q3 q4 QX EKONOMSKI UČINKI SUBVENCIJIZVOZNE SUBVENCIJE UČINKI IZVOZNE SUBVENCIJE Dvig domače cene iz PW na PW+S • Učinek na porabo (potrošni učinek): domača poraba obleke se zmanjša iz q2 na q1→ zaAE. • Proizvodni učinek : domača proizvodnja oblek se poveča iz q3 na q4→ zaFB. • izvozni (trgovinski) učinek: izvoz se poveča za vsoto AE +FB • Fiskalni učinek: strošek subvencij – Proračunski izdatki: ABCD Primer: majhna država uvede izvozno subvencijo s ciljem povečati izvoz oblek iz q2q3 na q1q4→ dvig cene iz PW na PW+S

  8. EKONOMSKI UČINKI SUBVENCIJIZVOZNE SUBVENCIJE Učinki izvozne subvencije na koristi in škode posameznih skupin subjektov in države kot celote UČINKI IZVOZNE SUBVENCIJE NA TRGU OBLEKE 5. Učinek na blaginjo • Zmanjšanje potrošnikovega presežka za površino HGED • Povečanje proizvajalčevega presežka za površino HGFC • Povečanje proračunskih izdatkov v višini ABCD ______________________________________________________ družbeni stroške izvozne subvencije oz. mrtva izguba : AED + FBC AED –potrošni strošek zaščite (neoptimalna alokacija v potrošnji) FBC - proizvodni strošek zaščite (neoptimalna alokacija p.d.) P D S D C PW+S H G A E F B PW SW q1 q2 q3 q4 QX

  9. EKONOMSKI UČINKI SUBVENCIJPROIZVODNE SUBVENCIJE IZHODIŠČA • Parcialno ravnotežje • Majhna država • Subvencioniranje proizvodnje lahko poteka v: • Izvoznem sektorju • Uvozno nadomestnem sektorju • Cilji subvencioniranja so lahko različni: povečati obseg proizvodnje, povečanje ali nastanek izvoza, zmanjšanje obsega uvoza. VPLIV PROIZVODNE SUBVENCIJE NA CENE • Subvencija vsem proizvajalcem v višini (S) na enoto proizvoda → premik krivulje ponudbe desno navzdol • cena na domačem trgu po uvedbi subvencije ostane nespremenjena (PW) • posledice premika funkcije ponudbe so odvisne od začetnih razmer na trgu → Primer: proizvodna subvencija v uvozno nadomestnem sektorju

  10. P D S S‘ (subvencija) C D B PW+T S=T J K E SW PW A D q1 q2 q3 q4 QX EKONOMSKI UČINKI SUBVENCIJPROIZVODNE SUBVENCIJE Primer: država uvede proizvodno subvencijo s ciljem zmanjšati uvoz → cena ostane nespremenjena (PW) UČINKI PROIZVODNE SUBVENCIJE Cena na domačem trgu ostane nespremenjena (PW) • Ni učinka na porabo domača poraba obleke ostane nespremenjena → ni zmanjšanja potrošnikovega presežka • Proizvodni učinek : domača proizvodnja oblek se poveča iz q1 na q2→ zaJK. • uvozni (trgovinski) učinek: uvoz se zmanjša za JK. • Fiskalni učinek: strošek subvencij – Proračunski izdatki: AKCB

  11. P D S S‘ (subvencija) C D B PW+T S=T J K E SW PW A D q1 q2 q3 q4 QX EKONOMSKI UČINKI SUBVENCIJPROIZVODNE SUBVENCIJE Učinki proizvodne subvencije na koristi in škode posameznih skupin subjektov in države kot celote UČINKI PROIZVODNE SUBVENCIJE NA BLAGINJO 5. Učinek na blaginjo • Povečanje proračunskih izdatkov v višini AKCB (strošek) • Povečanje proizvajalčevega presežka za površino AJCB (korist) ______________________________________________________ družbeni stroške proizvodne subvencije oz. mrtva izguba: JKC JKC - proizvodni strošek zaščite (zmanjšanje proizvodne učinkovitosti)

  12. EKONOMSKI UČINKI SUBVENCIJPROIZVODNE SUBVENCIJE PRIMERJAVA UČINKOV CARINE/KONTINGENTA IN PROIZVODNE SUBVENCIJE v uvozno nadomestnem sektorju • Proizvodna subvencija v nasprotju s carino in kontingentom ne poveča cene na domačem trgu in zato ne povzroča zmanjšanja potrošnikovega presežka. • Mrtva izguba je zato v primeru proizvodne subvencije manjša; nastane le proizvodni strošek zaščite. → s stališča narodnogospodarskih stroškov je proizvodna subvencija v primerjavi s carino in kvoto SUPERIOREN UKREP.

  13. ARGUMENTI ZA ZAŠČITO GOSPODARSTVA Najpogostejši argumenti za uvedbo zunanjeekonomske zaščite: • zaščita nove, razvijajoče se industrije (infant industry protection argument) • potrebe javnih financ • ohranjanje zaposlenosti • doseganje prerazdelitve dohodka • težave v plačilni bilanci • argument pogojev menjave (terms of trade argument) • prisotnost eksternalij • neekonomski razlogi za zaščito.

  14. EKONOMSKI UČINKI CARINSKE UNIJE • Učinki (stroški in koristi) ekonomskih integracij so se najprej začeli proučevati v okviru teorije carinske unije, katere začetnik je Viner (1950), kasneje so jo nadgrajevali Lipsey (1957), Meade in drugi. • Ekonomska integracija zagotavlja prosto trgovino le med članicami integracije ter zaščito do tretjih držav. Gre za diskriminacijo do držav nečlanic integracije. • Ekonomska integracija lahko povzroči dva različna učinka: • Ustvarjanje trgovine (izboljšanje alokacije proizvodnih dejavnikov) • Preusmerjanje trgovine (odklon od učinkovite alokacije). • Ekonomska integracija v nasprotju z nediskriminacijskim zniževanjem carinskih stopenj (na multilateralni ravni) nujno ne vodi k povečanju blaginje. Nediskrimanacijsko znižanje carinskih stopenj je v okviru te teorije vedno superiorno v primerjavi z oblikovanjem prosto trgovinskega območja ali carinske unije.

  15. EKONOMSKI UČINKI EKONOMSKE INTEGRACIJE (EI) Integracijske učinke pogosto delimo na: • Statične • Ustvarjanje trgovine (ang. trade creation) in preusmerjanje (odvračanje) trgovine(ang.trade diversion); • Učinek na pogoje menjave • Dinamične

  16. PARCIALNI EKONOMSKI UČINKI EKONOMSKE INTEGRACIJE Za ilustracijo učinkov integracije na trgu določenega uvoznega proizvoda za državo, ki postane članica prostotrgovinskega območja ali carinske unije, poglejmo naslednji primer: • Funkcija ponudbe partnerske države (SP) je popolno elastična, prav tako ponudba ostalih držav (SW); • Velja SW< SP< SW+T; • Proizvod je homogen, potrošniki ne razlikujejo proizvoda X po državi porekla.

  17. EKONOMSKI UČINKI CARINSKE UNIJEPARCIALNA ANALIZA STATIČNIH UČINKOV DH SH p C B PW+T S'w+T F E a b PP SP c PW SW A D Q2 Q6 Q4 Q3 Q5 Q1 Q

  18. EKONOMSKI UČINKI CARINSKE UNIJEPARCIALNA ANALIZA STATIČNIH UČINKOV • PREUSMERJANJE TRGOVINE pomeni, da uvoz, ki je pred ekonomsko integracijo potekal iz tretjih držav, sedaj poteka iz držav partneric. Učinek preusmerjanja (odvračanja) trgovine povzroči zmanjšanje blaginje zaradi neučinkovite alokacije proizvodnih dejavnikov, ker se uvoz preusmeri od učinkovitejših proizvajalcev iz ostalih držav na manj učinkovite proizvajalce iz partnerskih držav. (Površina c) • USTVARJANJE TRGOVINE pomeni povečanje količine uvoza zaradi ekonomske integracije, torej zamenjavo dražjih domačih proizvodov s cenejšimi, uvoženimi iz držav partneric. Učinek ustvarjanja trgovine povečuje blaginjo, ker se del domače proizvodnje zamenja z uvozom cenejših proizvodov učinkovitejših proizvajalcev iz držav partneric. (Površini a in b)

  19. EKONOMSKI UČINKI CARINSKE UNIJEPARCIALNA ANALIZA STATIČNI UČINKOV NETO KORISTI OBLIKOVANJA CARINSKE UNIJE = A + B – C • Od velikosti obeh učinkov (preusmerjanja in ustvarjanja trgovine) je odvisno, kakšne bodo neto koristi od vzpostavitve carinske unije. • a + b > c → povečanje blaginje • a + b < c → zmanjšanje blaginje • Velikost učinkov je odvisna od cenovnih elastičnosti krivulj ponudbe in povpraševanja, od razlik med svetovno ceno in ceno v partnerskih državah ter višino carine. VPRAŠANJE: • Ali bi prišlo do učinka preusmerjanja trgovine na trgu proizvoda X tudi v primeru, da bi bili proizvajalci iz partnerskih držav učinkovitejši kot proizvajalci iz tretjih držav?

  20. EKONOMSKI UČINKI CARINSKE UNIJEDINAMIČNI UČINKI Dinamični učinki vključujejo dejavnike, preko katerih lahko ekonomska integracija vpliva na gospodarsko rast (Swann, 1995; El-Agraa, 1994): • Izboljšanje izkoriščanja ekonomije obsega zaradi »večjega skupnega trga«. • Povečanje konkurence in spremembe v tržni strukturi, ki lahko vodijo do večje ekonomske učinkovitosti. • Večji politični vpliv, izboljšana pogajalska pozicija (kar lahko vpliva na izboljšanje pogojev menjave) • Povečanje obsega in kvalitete proizvodnih dejavnikov kot posledica tehnološkega napredka PRIMER:Evropski sporazum o pridružitvi med Slovenijo in ES

More Related