1 / 33

SAMOMORILNOST MED STAROSTNIKI

SAMOMORILNOST MED STAROSTNIKI. asist.Darinka Klančar. SAMOMORILNOST V SLOVENIJI samomorilni količnik = št samomorov /100.000 prebivalcev. ZAKAJ RAZLIKE V SAMOMORILNOSTI MED NARODI?. Nemo omnia potest scire M. Terenzio Varrone

hop
Download Presentation

SAMOMORILNOST MED STAROSTNIKI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. SAMOMORILNOST MED STAROSTNIKI asist.Darinka Klančar

  2. SAMOMORILNOST V SLOVENIJIsamomorilni količnik = št samomorov /100.000 prebivalcev

  3. ZAKAJ RAZLIKE V SAMOMORILNOSTI MED NARODI? Nemo omnia potest scire M. Terenzio Varrone Španija,Italija,Grčija Litva,Rusija,Ukrajina manj kot 10 samomorov več kot 35 samomorov na 100.000 prebivalcev na 100.000 prebivalcev

  4. DEJSTVA • Samomorilno vedenje je posledica prepletanja genskih dejavnikov in vplivov okolja • Rastoče pogostosti samomorov ni uspelo še nikomur obrniti navzdol(Poeldinger) • Človek se osvobodi samomorilnih teženj šele, ko zna sprejeti trpljenje,starost, bolezen in smrt kot neizbežno ceno naše eksistence(Milčinski)

  5. SAMOMOR MED STAROSTNIKI • Epidemiologija • Značilnosti samomora med starostniki • Oblike samomorilnega vedenja • Dejavniki tveganja za samomor • Preprečevanje samomora • Vloga zdravnika družinske medicine

  6. EPIDEMIOLOGIJA • Upadanje samomorilnega količnika v smeri SV-JZ • V Sloveniji delež starejših od 65 let raste • Število samomorov med starejšimi od 65 let narašča

  7. Značilnosti samomora med starostniki • Samomorilni količnik med starostniki je višji kot v splošni populaciji (moški-nad 90, ženske- nad 20) • Samomorilni poskusi se pri starejših osebah pogosteje končajo s smrtjo • Razmerje med samomori moških in žensk pri starejših osebah je skoraj 5:1

  8. Oblike samomorilnega vedenja • Samomorilne misli • Obupanost, posredno samopoškodbeno vedenje • Samomorilni poskusi

  9. Samomorilne misli • Samomorilna razmišljanja pogosto prepoznana pri osebah s telesno prizadetostjo, bolečinskim sindromom, institucionalizacijo • Samomorilna razmišljanja premalokrat prepoznana pri osebah z depresijo (težavnost pri prepoznavanju)

  10. Obupanost, posredno samopoškodbeno vedenje • 15,5 % starostnikov je obupanih(1) • Obupanost povzroča predčasno prenehanje zdravljenja • Posredno samopoškodbeno vedenje-odklanjanje hrane in zdravil povečujeta smrtnost (posredni samomor) • __________________________ (1)Pearson:J.L.Bown Gr.:Suicide prevetion in late life: directin for science and practise Clin.Psychol Rev 2000, 20: 685-705

  11. Samomorilni poskusi • Se pri starostnikih pogosteje končajo s smrtjo • Zmanjšane telesne zmogljvosti starostnikov • Resneje načrtovani samomoriln oseg • Večja izlacija starostnikov(skrb okolice) • Najpogostejši poskus je zaužitje prevelikih odmerkov zdravil • Najpogosteje povezani z depresijo,socialno izoliranostjo, samskostjo(2) ______________________________________________________ (2)Draper B: Attempt suicide in old age.Int J Geriatr Psych 1996; 18:257-260

  12. Dejavniki tveganja za samomor • Duševne motnje • Osebnostne lastnosti • Socialni dejavniki • Telesna obolenja

  13. Duševne motnje • Depresivna motnja • Sindrom odvisnosti od alkohola in drugih psihoaktivnih substanc • Demenca

  14. DEPRESIJA PRI STAROSTNIKU • Depresija je pogosteje povezana s samomorilnostjo pri starejših kot v mlajši populaciji(70%) • Klinična slika depresije pri starostniku ni tipična(skrivanje za telesnimi simptomi) • Depresija starostnika ostaja pri svojcih in zdravniku neprepoznana

  15. Sindrom odvisnosti od alkohola in drugih psihoaktivnih substanc • manjši vpliv kot duševna motnja • prepoznavanje odvisnosti težavnejše kot pri mlajših • pogosto socialni umik

  16. Demenca • Vloga pri samomoru še nepojasnjena • Nebogljeost zaradi intelektualnega in spominskega upada • Prepletanje z depresijo • Manjša sposobnost za izvedbo samomora

  17. Osebnostne lastnosti • Plahost, nezaupljivost, pretirana zaskrbljenost za zdravje • Čustvena labilnost • Motnje v izražanju občutij • Težave v navezovanju stikov z okoljem

  18. Socialni dejavniki • Osamljenost • Izguba bližnje osebe • Socialna izolacija

  19. Telesna obolenjapovzročajo zmanjšano funkcionalno zmogljivost, odvisnost od drug osebe • Kronični bolečinski sindrom • Onkološke bolezni • Bolezni CŽS • Bolezni KVS • Revmatična obolenja Ponavadi dejavnik tveganja le ob hkratni prisotnosti depresije

  20. Preprečevanje samomora • Splošna preventiva samomora • Posredna preventiva samomora • Ukrepi v primarnem zdravstvu • Organizacija pomoči na terenu

  21. Splošna preventiva samomora=razreševanje splošnih problemov • Razreševanje psihosocialnih problemov • osamljenost • revščina • odvisnost od drugih • omejena gibljivost • Zmanjšanje možnosti samopoškodovanja • Kontrola nad nošenjem orožja • Omejen dostop do zdravil

  22. Posredna preventiva samomora=skrb za rizične skupine • Ohranjanje čustvenih in socialnih sposobnosti starostnikov • Destigmatizacija duševnih bolezni • Sodelovanje med različnimi organizacijami • Mehki prehodi med raznimi oblikami pomoči

  23. Ukrepi v primarnem zdravstvu • Prepoznavanje depresije • Zdravljenje depresije • Ocena samomorilnosti, obupanosti, zlorabe zdravil , funkcionalnih sposobnosti starostnikov • Ocena možnih oblik pomoči, socialne podpore • Sodelovanje s sekundarnim nivojem

  24. Depresija pri starostniku • 43-76 % starostnikov je 30 dni pred samomorom obiskalo osebnega zdravnika(3) • Depresija je najpogostejša duševna motnja povezana s samomorom starostnikov • Bolnik ne opisuje depresivnega razpoloženja(samo 25% išče pomoč) • povdarja telesne simptome _____________________________ (3)Convell Y.:Suicide in later life: A reciew and recomendation for prevention. Suicide Life-threat 2001; 31 (suppl)

  25. Geriatrična lestvica depresivnosti Orientacijska ocena depresije pri starostniku

  26. Ostale oblike pomoči na terenu • Skupine za samopomoč • Dnevni centri • Stalna telefonska pomoč • Organizacija pomoči na domu(prostovoljci)

  27. Stanje v Sloveniji • Organizirane pomoči na terenu ni • Pokritost s patronažno službo • Pokritost s socialno službo • Dostopnost do zdravnikov splošne /družinske medicine • Dostopnost do specialistov • Koordinacija?

  28. ministrstva DRŽAVA fakultete ZDRAVSTVO-SEKUNDARNI,TERCIARNI NIVO zelo ogroženi srednje ogroženi KRIZNI CENTER TIM REGIJA malo ogroženi terciarna lokalna skupnost sekundarna DRUŽINSKI ZDRAVNIK primarna DRUGE INŠTITUCIJE PREVENTIVA

  29. Glavne ovire pri uspešnosti zniževanja samomorilnosti med starostniki • Ni nacionalnega programa • Ni definiranih nivojev oskrbe • Ni smernic • Ni povezave med nivoji oskrbe • Ni študij ozr sistematičnega spremljanja

  30. Vloga zdravnika družinske medicine • Prvi stik z bolnikom • V človeka usmerjena oskrba • Celovito reševanje problemov • Vodenje akutnih in kroničnih stanj • Usmerjenost v skupnost

  31. V osnovi obstaja samo ena stvar, ki nam je v življenju zares pomembna: naše psihično doživljanje.Kakorkoli že, pa so mehanizmi tega bili in še vedno so, zaviti v profano nejasnosti I.P Pavlov

More Related