1 / 12

Mokrišča po Sloveniji

Mokrišča po Sloveniji. Aljaž Miklavčič Mentor: Marjeta Kastelic Švab. 2.februar- Svetovni dan mokrišč. »Mokrišča – danes, jutri in pojutrišnjem?« V Sloveniji vsako leto obeležujemo 2. februar, svetovni dan mokrišč. . Kaj je mokrišče?.

lana
Download Presentation

Mokrišča po Sloveniji

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Mokrišča po Sloveniji Aljaž Miklavčič Mentor: Marjeta Kastelic Švab

  2. 2.februar- Svetovni dan mokrišč • »Mokrišča – danes, jutri in pojutrišnjem?« V Sloveniji vsako leto obeležujemo 2. februar, svetovni dan mokrišč.

  3. Kaj je mokrišče? • Z besedo mokrišče označujemo različne biotope, za katere je značilno, da so na prehodu med vodnimi in kopenskimi ekosistemi, vsem pa je skupno to, da jim življenjski utrip daje voda.

  4. Mokrišča • Združujejo značilnosti kopnih in vodnih habitatnih tipov, ki so med seboj povezani ali se prepletajo • Sodijo med biotsko najbogatejše ekosisteme • So najhitreje izginjajoči ekosistemi

  5. Mokrišča • Živalske in rastlinske vrste, ki uspevajo na mokriščih, ogrožajo melioracije, spremembe vodnega režima in različna gradbena dela. Močvirja v bližini prometnic so pogosto prostor za odlaganje smeti.

  6. Kaj pomeni beseda melioracija? • Beseda melioracija pomeni izboljšanje zemljišč z osuševanjem zaradi interesov kmetijstva.

  7. Razvrstitev mokrišč • Razvrstitev mokrišč je zapletena zaradi njihovega prehodnega značaja, različnih tipov mokrišč in njihovega poimenovanja. Ramsarska konvencija podaja za mokrišče naslednjo razlago: "Mokrišča so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda je sladka, polslana ali slana, vključno z območji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine šest metrov". Mokrišča imajo pomembno vlogo v človekovem življenju, v preteklosti pa so pomembno vplivala na razvoj civilizacij. Še danes so to območja z visoko pestrostjo vrst, hkrati pa varujejo okolje pred poplavami, zadržujejo visoke vode ob poplavah, čistijo onesnažene vode, so vir hrane in različnih dobrin ter območja, kjer se človek lahko sprosti in doživlja naravo.

  8. Živalske in rastlinske vrste na mokriščih • Mokrišča ponujajo rastlinam najrazličnejša posebna rastišča. Mnoge vodne ali močvirske rastline imajo gobasta stebla in liste, ki prenašajo zračni kisik v korenine in jim omogočajo dihanje. Pri nekaterih zgradba listov omogoča plavanje na vodi. Rastline težko vsrkavajo slano vodo, zato vsaj občasno živijo tako rekoč v sušnih razmerah. Med rastlinami na obrobju potokov in jezer nekatere držijo pokonci olesenela stebla, zato jih ne moti kratkotrajno nihanje vodne gladine. • V vodnatih mokriščih živi veliko rib, dvoživk in nevretenčarjev, ki so hrana za druge živali, zlasti za vodne ptice. V mokriščih živi veliko vrst plazilcev, med njimi krokod, aligatorji in sladkovodne želve in kač. Med sesalci se jih je veliko prilagodilo mokriščem, zlasti med glodavci: na primer bobri, pižmovke in kapibare. Med večjimi rastlinojedci pa lahko najdemo povodnega konja in vodnega bivola

  9. Rastline v slikah

  10. Živali v slikah

  11. Zelena žaba • Je zelene do rjave barve, s črnikastimi in svetlorjavimi hrbtnimi progami. Živi v obrežnem pasu jezer, ribnikov in mlak in v počasi tekočih rekah z bogatim rastlinjem. Pogosto se sonči na obrežju ali na listih vodnih rastlin. • Uvrščamo jo v skupino dvoživk, ki jo imenujemo brezrepci. Zanjo je značilno, da je brez repa, ima kratko telo in dva para različno dolgih nog, pri čemer so zadnje daljše, z močnimi mišicami, ki omogočajo dolge skoke. Pri plavanju krmari s sprednjimi nogami, z zadnjimi, kjer je plavalna kožica, pa se odriva. Ob nevarnosti skoči v vodo in se skrije v blato na dnu. Dejavna je predvsem zvečer in ponoči. • Oči so na vrhu glave in štrlijo iz vode, tako dobro razloči gibljive predmete v okolici. Prav tako tudi dobro sliši. Hrani se z žuželkami, členonožci, deževniki, polži, majhnimi žabicami, pticami in sesalci. Plen lovi z dolgim jezikom, ki se še iztegne. Na njem lepljive žleze izločajo snov, na katero se prilepi plen. Pri požiranju potisne oči globoko v ustno votlino, tako hrana laže zdrkne v požiralnik. Plen pogoltne cel.V zgornjem delu sapnika sta glasilki, zvok pa ojača z zvočnim mehurjem, ki se med oglašanjem izboči, tako da zrak prehaja iz pljuč v mehur in nazaj v pljuča. • Prezimuje otrpla v mulju na dnu voda. Telesna temperatura se zniža, upočasni se utrip srca in vse telesne funkcije. Pljučno dihanje se popolnoma ustavi, kisik prehaja skozi kožo.

  12. Viri in literatura • http://sl.wikipedia.org/ • http://www.umanotera.org/ • http://www.ramsar.si • Taylor, B., Življenje v vodi, DZS, Ljubljana 2002.

More Related