240 likes | 443 Views
DETERMINANTE. Definicija. Determinanta reda n (n vrstna determinanta) je funkcija elementov razporejenih v n vrstic in n stolpcev. Simbolično determinanto zapišemo. Pomni ! Prvi indeks je določen z vrstico, drugi pa s stolpcem v katerem se element nah aja. vrstica i. stolpec j.
E N D
DETERMINANTE Definicija Determinanta redan(n vrstna determinanta) je funkcija elementov razporejenih v n vrstic in n stolpcev. Simbolično determinanto zapišemo
Pomni! Prvi indeks je določen z vrstico, drugi pa s stolpcem v katerem se element nahaja vrsticai stolpecj
Determinanta reda 2 definiramo vrednost tako le za determinante reda 2
Za determinante reda 3 : Sarrusovo pravilo !
Definicija Če v determinanti reda n prečrtamo i - to vrstico in j - ti stolpec, neprečrtani elementi določajo determinanto reda n-1, ki se imenuje poddeterminanta. Poddeterminanto označimo Vseh poddeterminant je
Primer na trivrstni determinanti poddeterminanta
Definicija K o f a k t o r (ali adjunkta) je ali
Definicija S k a l a r n i produkt dveh urejenih množic z enakim številom elementov je vsota produktov istoležnih elementov obeh množic.
Dogovor Kofaktor ki pripada elementu dobimo, če v determinanti črtamo i-to vrstico in j-ti stolpec ter ga ustrezno predznačimo !
R a z v o j determinante imenujemo skalarni produkt elementov kake vrstice(stolpca) s pripadajočimi kofaktorji. Primer razvoja trivrstne determinante po elementih prve vrstice Razvoj
Vseh razvojev v determinanti reda n je 2.n. Izrek Vsi razvoji so med seboj enaki Dogovor Vrednost determinante = Razvoj determinante Posledica Vsako večvrstno determinanto z razvojem moremo izraziti le z dvovrstnimi determinantami
? Največ koliko dvovrstnih determinant nastopa v razvoju n - vrstne determinante
LASTNOSTI determinant 1. Determinanta ne spremeni vrednosti, če zamenjamo vrstice s stolpci 2. Determinanta spremeni predznak, če zamenjamo med seboj dve poljubni vrstici (stolpca). 3. Determinanta ima vrednost 0, če so vsi elementi kake vrstice (stolpca) enaki nič
4. Determinanta ima vrednost 0, če sta dve vrstici(stolpca) enaki 5. Determinanto pomnožimo s številom tako, da vse elemente poljubne vrstice(stolpca) pomnožimo s tem številom. (Obrat te lastnosti je izpostavljanje) 6. Determinanta ima vrednost 0, če sta dve vrstici(stolpca) proporcionalni.[vrstici(stolpca) sta proporcionalni, če je ena večkratnik druge]
7. Determinanto lahko pišemo kot vsoto dveh determinant, če so elementi ene vrstice(stolpca) vsota dveh členov.
8.Determinanta ne spremeni svoje vrednosti, če k elementom neke vrstice(stolpca) prištejemo s poljubnim številom pomnožene elemente kake druge vrstice(stolpca)
UPORABA DETERMINANT Med mnogimi uporabami,jih lahko uporabimo tudi za reševanje sistemov linearnih enačb Sistem n linearnih enačb z nneznankamilahko zapišemo
Sistem je nehomogen,če je vsaj en Sistem je homogen, če so vsi Homogen sistem ima vedno trivialno rešitev,to je
Za sistem linearnih enačb je mogoče - da ima eno samo rešitev - da je protisloven (nima nobene rešitve) - da ima več rešitev
CRAMER-jevo pravilo Algoritem za reševanje sistemov n linearnih enačb z n neznankami Uporaben le za nehomogene sisteme linearnih enačb Prikaz algoritma na sistemu treh linearnih enačb z tremi neznankami
Zapišimo sistem enačb Zgradimo determinanto sistema iz koeficientov ob neznankah