1 / 8

KDAJ SE JE INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA POJAVILA NA SLOVENSKEM učb. str. 130-132

KDAJ SE JE INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA POJAVILA NA SLOVENSKEM učb. str. 130-132. Gospodarstvo na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja Kakšna proizvodnja je delovala v tem času? Do kam je peljala železniška proga? Kje se je uveljavila proizvodnja s parnim strojem?

shino
Download Presentation

KDAJ SE JE INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA POJAVILA NA SLOVENSKEM učb. str. 130-132

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. KDAJ SE JE INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA POJAVILA NA SLOVENSKEM učb. str. 130-132 • Gospodarstvo na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja • Kakšna proizvodnja je delovala v tem času? • Do kam je peljala železniška proga? • Kje se je uveljavila proizvodnja s parnim strojem? • Katero pristanišče je delovalo?

  2. Kakšen je bil gospodarski položaj v slovenskih deželah Industrijski razvoj v avstrijskem cesarstvu je do sredine 19. stol. ostal skromen, toda razvijali so se trgovina, premogovništvo, prehrambna, tekstilna, železarska in pivovarniška proizvodnja. Industrijska središča so bilav čeških deželah in na spodnjem Avstrijskem. »Izredna smiselna in koristna uporaba batni črpalki podobnega mehanizma je na Angleškem že v splošni rabi, v nemških deželah pa so parni stroji ali ognjene mašine redki; le teh ne uporabljajo le za pogon črpalnih naprav, ki lahko prečrpajo zelo velike količine vode poljubno visoko, ampak tudi za neposredno vrtenje kamnov pri mletju moke ter za pogon žag in stop (lesena priprava za dviganje in spuščanje) kovačij, stiskalnic denarja in mnogih drugih strojev.« (iz zapisa Jurija Vege leta 1800; v: Sandi Sitar, Sto pričevanj o slovenski zgodovini, Prešernova družba, Ljubljana, 1999) Kako je Jurij Vega opisal parni stroj, ki ga je videl na Dunaju?

  3. Kmetijstvo je bilo prevladujoča panoga. Industrijska proizvodnja se je po svojih možnostih in zmogljivosti približevala razvoju v drugih habsburških deželah. • Obrt: prevladovali manjši obrtniki • in manufakture (glažute, usnjarstvo, • puškarstvo, tekstilstvo, platnarstvo, • svilarstvo, čipkarstvo, železarstvo, • slamnikarstvo in opekarstvo). • • Fužinarstvo je začelo propadati. • Tuji kapital: nemški, tržaški, angleški pri širjenju industrijske proizvodnje (kasneje tudi slovenski kapitalisti). Parniki, po rekah in morju Telegraf in telefon Novice so potovale hitreje. • Promet sredi 19. stoletja • Železniška proga Dunaj–Trst: • živahnejši promet, • možnosti za zaposlitev , • nova industrijska središča, • propad furmanstva in splavarstva, • spremenila je videz pokrajine. Viadukt pri Borovnici

  4. Cukrarna Med novimi industrijskimi obrati so se uveljavili: • železarski obrati: valjarne, • rudniki svinca, • premogovniki, • cukrarna, tovarna za prečiščevanje sladkorja v Ljubljani je leta 1835 prva na Slovenskem uporabila parni stroj, • bombažne predilnice v Ajdovščini, Ljubljani in Preboldu; • pivovarne, • strojna papirnica v Vevčah pri Ljubljani; • številne tiskarne.

  5. Kako se je spremenila družba na Slovenskem • Družbeni sloji na Slovenskem v 19.stol.: • • kmetje 83% (grunti, kajžarske, kočarske posesti, dninarji in viničarji), • • delavci (število je hitro naraščalo), • • malomeščanstvo v manjših mestih, • manjše število bogatih meščanov. Hrana krompir, črni močnik s kozjim mlekom, pehtranove štruklje, fižol in kislo mleko. Žemlja in kava sta bili kakor meso redko na jedilniku, za priboljšek sušeno sadje. Kruh iz ržene, ajdove, bele ali koruzne moke. KMETJE Obleka Kmetje so se od plemičev in meščanov ločili že po doma narejenih, oblačilih (domače platno) Moški so nosili širokokrajne klobuke, ženske pa rute. Čevlje so nosili le odrasli (cokle), otroci, pogosto bosi. Kmečka bivališča so bila skromna in opremljena z malo pohištva. Osrednji prostor kmečke hiše je bila hiša, s kmečko pečjo in miza z »bohkovim« kotom. Vaško življenje je bilo povezano z letnimi časi in opravili, s cerkvenimi prazniki in z dogajanjem v vaški krčmi.

  6. MEŠČANSTVO (“jara gospoda”) • Do kmetov velikokrat vzvišeno. • Posnemalo je plemiško kulturo • (način vedenja in oblačenja). • Družabno življenje; obiskovanje gledališč, kavarn, restavracij, prirejanje plesov, zabav. • V več mestih na Štajerskem sta druga ob drugi • živeli nemška in slovenska meščanska družba. • Kako so se delile kmetije? • Kakšno je bilo kmečko bivališče? • Kako se je zabavalo meščanstvo?

  7. Zakaj je naraščalo število prebivalcev mest? • Kateri industrijski obrati so se uveljavili na Slovenskem v 19. stoletju? • Kako so se delile kmetije? • Kakšno je bilo kmečko bivališče? • Kako se je zabavalo meščanstvo? a) Izdelaj kronološko tabelo, v katero uvrsti pomembne izume industrijske revolucije. 1773 Ta vlak Čuki

More Related