Prvi izziv:

1. Prvi izziv: SVETO PISMO

2. 5. Prvi izziv:Spodbujanje branja Božje besede v naši župniji

3. I. Duhovna poglobitev

4. Svetopisemski odlomek Moderator prebere odlomek ali za branje zadolži enega izmed članov ŽPS. Hiša na skali (Lk 6,46-49) »Kaj me kličete: ›Gospod, Gospod‹ in ne delate tega, kar pravim? Pokazal vam bom, komu je podoben človek, ki pride k meni in posluša moje besede ter jih uresničuje; podoben je človeku, ki je zidal hišo, globoko kopal in postavil temelj na skalo. Ko je nastala povodenj, se je vodovje ulilo proti tej hiši, a je ni moglo omajati, ker je bila trdno sezidana. Kdor pa jih sliši in ne uresničuje, je podoben človeku, ki je zidal hišo na zemljo brez temelja. Vodovje se je ulilo proti njej in se je takoj zrušila in podrtija te hiše je velika.«

5. Uvodno razmišljanje Moderator prebere odlomek ali za branje zadolži enega izmed članov ŽPS. Človek, ki posluša moje besede in jih uresničuje (Lk 6,46-49) Poslušanje Jezusa je v resnici poslušanje »Gospoda«. Kdor ga posluša in uresniči tisto, kar je poslušal, si zgradi hišo, v kateri lahko stanuje. Hiša je kraj, kjer človek stanuje in živi. Edini kraj, ki je primeren za človekovo življenje in kjer se človek počuti doma, je tisti, v katerem je sprejet. Hiša nekoga je torej usmiljenje drugega. Uresničiti besedo usmiljenja pomeni zgraditi hišo. Kjer ni usmiljenja, ni sprejetosti, ni doma: življenje je v tem primeru nemogoče, ker nam manjka tisto, česar smo vsi potrebni, pri čemer čutimo, da smo tega potrebni prav zato, ker smo omejeni. Zato je rečeno, da agape oziroma ljubezen iz usmiljenja »izgrajuje«, torej zida človekovo hišo. Rečeno je tudi, da moramo drug drugega »izgrajevati« v usmiljenju, drug drugemu zgraditi edini

6. kraj, kjer se da dihati. Gre za gostoljubnost in sprejem, ki mi ga lahko ponudi le drugi, in sicer v krogu vzajemnega usmiljenja, v katerem se vsak čuti sprejetega v okviru lastne meje in v lastni nepremostljivi samoti. V nasprotnem primeru ne bi mogel nihče živeti. Zato je govor tudi o cerkvi kot zgradbi oziroma hiši in o gradnji edinega telesa usmiljenja, Kristusovega telesa, v katerem vsi bratsko živimo. Izgrajevati drugega pomeni dati mu tisto hišo, ki je ljubezen in v kateri se človek počuti prijetno. Resnična človekova hiša, v kateri človek prebiva z Bogom in Bog z njim, je prav ta stvarna in dejavna ljubezen: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil; prišla bova k njemu in prebivala pri njem« (Jn 14,23). Rešitev ni le prepoznati Jezusa kot Gospoda. Je tudi storiti, kar je on, Gospod, storil in zapovedal, biti kakor on, katerega podoba smo. Če nam beseda omogoča spoznati Boga, nas poslušnost spremeni vanj. Človek postane beseda, ki jo posluša. Prim. Silvano Fausti, Skupnost bere Lukov evangelij, 198–201.

7. Osebno premišljevanje 10 minut Moderator pripravi toliko lističev z različnimi izbranimi stavki iz Svetega pisma, kolikor je članov ŽPS. Vsak listič zvije v rolico in ga poveže s pentljo ali pa ga prepogne tako, da vsebina ni vidna. Lističe da v košarico. Pred začetkom osebnega premišljevanja članom poda naslednje navodilo: Vsak član ŽPS naj si izbere en listič z izbranim stavkom iz Svetega pisma in v tišini ob njem razmišlja ob vprašanju: Kako me Božja beseda, ki sem jo prejel, nagovarja? Po koncu razmišljanja si člani lahko svoje misli tudi podelijo.

8. II. Načrtovalno delo

9. Živa občestvaCerkve in njihoviposamezničlanibodo z novo apostolsko gorečnostjo vabili in spremljali brate in sestre k osebni veri, k osebnemu srečanju s Kristusom kot Odrešenikom človeka, da bi se drug drugemu lahko darovali v ljubezni (PiP 59).

10. Metoda dela Brenčeče skupine Prostor: praktično ni omejitev. Število udeležencev: od 10 naprej. Opis: Udeleženci v zelo majhnih skupinah (2–4 člani) na hitro razpravljajo o vprašanju, ki ga je postavil moderator. Metoda je široko uporabna, saj je zelo prilagodljiva glede na čas in število udeležencev. Izvedba: Izvedba metode brenčeče skupine je zelo preprosta. Moderator pripravi toliko lističev s spodaj navedenimi vprašanji, kolikor je članov ŽPS.

11. Brenčeče skupine Na vsak plakat napišemo eno izmed naslednjih vprašanj: Vprašanja, ki jih moderator zapiše na lističe, so naslednja: 1. Kje v naših družinah in v naši župniji vidimo ovire za spodbujanje branja Svetega pisma? 2. Kje v naših družinah in župniji vidimo prednosti za spodbujanje branja Svetega pisma? 3. Kaj lahko še naredimo za spodbujanje branja Svetega pisma v naših družinah in v naši župniji?

12. Brenčeče skupine Moderator nato udeležence razdeli v skupinice s po 2 do 4 člani in jim pove, koliko časa imajo na voljo za pogovor (pri vsakem vprašanju se člani zadržijo približno 7 minut). En član skupine med pogovorom zapisuje podane predloge članov skupine oz. odgovore na zastavljeno vprašanje. Minuto pred koncem dela v skupinah moderator napove zaključek. Sledi predstavitev predlogov, ki so odgovor na vprašanje: Kaj lahko še naredimo za spodbujanje branja Svetega pisma v naših družinah in v naši župniji?

13. Galerija Prostor: dovolj velik prostor, da na stene lahko nalepimo nekaj plakatov in okoli vsakega plakata stoji nekaj udeležencev. Število udeležencev: 5–7 v eni skupini. Opis: Metoda galerija je delo v skupinah, ki se zberejo okoli vprašanja. Omogoča nabiranje idej in s tem širjenje in poglabljanje teme. Izvedba: Plakate položimo vsakega na svojo mizo ali pa jih nalepimo na stene dovolj vsaksebi, da je mogoč normalen potek dela.

14. Galerija Na vsak plakat napišemo eno izmed naslednjih vprašanj: 1. Kje v naših družinah in v naši župniji vidimo ovire za spodbujanje branja Svetega pisma? 2. Kje v naših družinah in župniji vidimo prednosti za spodbujanje branja Svetega pisma? 3. Kaj lahko še naredimo za spodbujanje branja Svetega pisma v naših družinah in v naši župniji?

15. Galerija Pri vsakem plakatu položimo nekaj flomastrov, da lahko več udeležencev hkrati zapisuje svoje ideje. K vsakemu plakatu se razporedi ena skupina. Na vsak plakat zapišemo po eno vprašanje (najbolje, da to naredi moderator že pred začetkom dela v skupinah), na katerega člani vsake skupine (ena skupina: 5–7 članov) v 7 minutah zapišejo svoje ideje. Po končanem zapisovanju odgovorov v prvem krogu dela, ki ga po 7 minutah prekinemo, se vsaka skupina premakne k naslednjemu plakatu, na katerem je drugo vprašanje, na katerega člani znova zapišejo odgovore. Postopek ponovimo še tretjič oz. tolikokrat, da vse skupine odgovorijo na vsa tri zastavljena vprašanja.

16. Oblikovanje ciljev Na osnovi predlogov podanih na vprašanje: Kaj lahko še naredimo za spodbujanje branja Svetega pisma v naših družinah in v župniji? oblikujemo največ tri cilje, ki jih želimo uresničiti v naši župniji. Pri oblikovanju ciljev, izhajajoč iz podanih predlogov, moramo biti pozorni na to, da: 1. se izognemo temu, kar v naših družinah in župniji predstavlja oviro za spodbujanje branja Svetega pisma (in je razvidno iz odgovorov na 1. zastavljeno vprašanje); 2. upoštevamo to, kar v naših družinah in župniji predstavlja prednost za spodbujanje branja Svetega pisma (in je razvidno iz odgovorov na 2. zastavljeno vprašanje); 3. smo posebej pozorni na to, kaj lahko še naredimo za spodbujanje branja Svetega pisma v naših družinah in v naši župniji (in je razvidno iz odgovorov na 3. zastavljeno vprašanje).

17. Načrt dejavnosti Ko določimo cilje, se ob vsakem zastavljenem cilju nujno dogovorimo naslednje: 1. Zedinimo se, kdo bo odgovorna oseba, ki bo prevzela skrb in odgovornost za uresničitev določenega cilja. 2. Določimo način, kako bomo cilj uresničili, kdo vse bo pri tem sodeloval. 3. Določimo datum, kdaj pričnemo z realizacijo tega cilja in do kdaj bomo cilj uresničili. 4. Določimo datum, kdaj bomo preverili, ali je bil cilj uresničen (realizacija) in kako je bil uresničen (refleksija in evalvacija).

20. Pripravila: dr. Mojca Bertoncel, tajnica Škofijskega urada za laike Nadškofije Ljubljana