Osnove racunovodstva in davkov za podjetnike

1. Osnove racunovodstva in davkov za podjetnike Klara Ko�elj Pisarna na netu d.o.o.

2. Kazalo Zakaj potrebujemo racunovodstvo Zakonska podlaga a) Poslovanje dru�b in podjetnikov b) Racunovodstvo b) Davki d) Delovna razmerja in socialni prispevki Ekonomika poslovanja Praksa Osnove racunovodstva in davkov za podjetnike

3. Zakaj potrebujemo racunovodstvo? Osnove racunovodstva za podjetnike

8. Racunovodstvo potrebujemo: 1. Za notranje potrebe (ali smo pri svojem poslovanju uspe�ni, koliko imamo terjatev, koliko dolgujemo drugim) 2. Za zunanje potrebe (informacije, ki jih o nas potrebujejo na�i poslovni partnerji, banke) 3. Za izpolnjevanje obveznosti do dr�ave (pobiranje davkov) Osnove racunovodstva za podjetnike

9. Zakon o gospodarskih dru�bah (ZGD-1, Ur.l.42/2006 s spremembami) ureja temeljna pravila ustanovitve in poslovanja �gospodarskih dru�b, samostojnih podjetnikov, povezanih oseb, GIZ, podru�nic tujih podjetij. Zakon o gospodarskih dru�bah

10. VELIKOST DRU�B Mikro dru�be zaposleni <10, prihodki<2mio eur, aktiva<2mio Majhne dru�be zaposleni<50, prihodki<7,3mio eur aktiva<3,65 mio eur Srednje dru�be zaposleni<250, prihodki<29,2mio eur aktiva<14,6 mio eur Velike dru�be vse tiste, ki niso mikro, majhne in srednje, v vsakem primeru pa so velike banke, zavarovalnice, borze VP in tiste, ki morajo pripravljati konsolidirano letno porocilo Zakon o gospodarskih dru�bah

11. Dru�be in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zakljuciti v skladu s tem zakonom in slovenskimi racunovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, � LETNA POROCILA Zakon o gospodarskih dru�bah

12. Letno porocilo mora izkazovati resnicen in po�ten prikaz premo�enja in obveznosti dru�be� Kupec Miha s.p. nam dolguje 1000 eur (to�ba na sodi�cu)?? Najmanj enkrat na leto je potrebno preveriti ali se stanje postavk ujema z dejanskim stanjem (inventura). Zakon o gospodarskih dru�bah

13. BILANCA STANJA nam odgovori na vpra�anje s kak�nim premo�enjem dru�ba/podjetnik razpolaga Zakon o gospodarskih dru�bah

14. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Nam odgovori na vpra�anje, ali je podjetje poslovalo z dobickom ali izgubo Zakon o gospodarskih dru�bah

15. PRILOGE S POJASNILI k izkazom 1. Metode, ki so bile uporabljene za vrednotenje posameznih postavk v racunovodskih izkazih; 2. Podatke za vsako dru�bo, v kateri je dru�ba neposredno ali posredno udele�ena z najmanj 20%; 3. Ce je dru�ba dru�benik v drugi dru�bi in neomejeno osebno odgovarja za obveznosti te dru�be; 4. Ce ima dru�ba odobreni kapital ali je pogojno povecala osnovni kapital; 5. Ce ima dru�ba ali je imela med letom lastne dele�e; �. 9. Vi�ina vseh obveznosti z rokom dospelosti, dalj�em od 5 let; 10. Vi�ina vseh obveznosti, ki so zavarovane s stvarnim jamstvom (zastavna pravica). Zakon o gospodarskih dru�bah

16. Poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva 2 IZJEMI Mo�nost enostavnega knjigovodstva (zaposleni<3, prihodki<42.000eur, aktiva<25.000eur; Normiranci (ni potrebno voditi poslovnih knjig) ni zaposlenih, prihodki<42.000 eur (ZDOH-2) Zakon o gospodarskih dru�bah

17. O nacinu vodenja poslovnih knjig mora podjetnik obvestiti davcno upravo v 8 dneh od zacetka poslovanja oziroma do 31.12. tekocega leta za prihodnje davcno leto v kolikor �eli spremeniti nacin vodenja knjig. Izbranega nacina med letom ni dovoljeno spreminjati. Zakon o gospodarskih dru�bah

18. POSEBNOSTI pri NORMIRANCIH Prihodki se priznajo takrat, ko so placani (Pozor subvencija!!!) NORMIRANI STRO�KI 25% 70% (izdelki domace in umetnostne obrti; kmetijska, gozdarska in dopolnilna dejavnost na kmetiji) Zakon o gospodarskih dru�bah + Zakon o dohodnini

19. IZRACUN davcne obveznosti normiranca Storitev:������100 eur Normirani str.:����25 eur ---------------------------------------- RAZLIKA:������75 eur 25% akont. davka:� 18,75 eur --------------------------- NAKAZILO:��� 81,25 eur

20. Subvencija za samozaposlitev pri s.p. (pojasnilo DURS �t. 4210-81/2009, 21.5.2009) Je dohodek iz dejavnosti; Obdavcitev odvisna od nacina ugotavljanje osnove: a) na podlagi normiranih odhodkov (davcni odtegljaj pri izplacilu) b) na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov (subvencija se izplaca v celem znesku, dohodnina se izracuna v davcnem obracunu, kise oddaja do 31.3. za preteklo leto, PCR).

22. RACUNOVODSTVO

23. Slovenski racunovodski standardi so pravila o strokovnem ravnanju na podrocju racunovodenja (oblikuje jih Slovenski in�titut za revizijo); Poznamo 39 standardov (od tega je SRS 39 namenjen malim samostojnim podjetnikom) Racunovodstvo

24. SRS (Slovenski racunovodski standardi) SRS1 Opredmetena osnovna sredstva SRS 2 Neopredmetena sredstva in dolgorocne aktivne casovne razmejitve SRS 3 Financne nalo�be SRS 4 Zaloge SRS 5 Terjatve SRS 6 Nalo�bene nepremicnine SRS 7 Denarna sredstva SRS 8 Kapital SRS 9 Dolgorocni dolgovi SRS 10 Rezervacije in dolgorocne pasivne casovne razmejitve SRS 11Kratkorocni dolgovi SRS 12 Kratkorocne casovne razmejitve SRS 13 Stro�ki amortizacije SRS 14 Stro�ki materiala in storitev Racunovodstvo

25. SRS 15 Stro�ki dela in stro�ki povracil zaposlencem SRS 16 Stro�ki po vrstah, mestih in nosilcih SRS 17 Odhodki SRS 18 Prihodki SRS 19 Vrste poslovnega izida in denarnega izida SRS 20 Racunovodsko predracunavanje in racunovodski predracuni SRS 21 Knjigovodske listine SRS 22 Poslovne knjige SRS 23 Racunovodsko obracunavanje in racunovodski obracuni SRS 24 Oblike bilance stanja za zunanje poslovno porocanje SRS 25 Oblike poslovnega izida za zunanje poslovno porocanje SRS 26 Oblike izkaza denarnih tokov za zunanje poslovno porocanje SRS 27 Oblike izkaza gibanja kapitala za zunanje poslovno porocanje SRS 28 Racunovodsko nadziranje in nadziranje racunovodenja SRS 29 Racunovodsko proucevanje (racunovodsko analiziranje) Racunovodstvo

26. SRS 30 Racunovodsko informiranje SRS 32 Racunovodske re�itve v zavarovalnicah SRS 33 Racunovodske re�itve v dru�tvih in invalidskih organizacijah SRS 34 Racunovodske re�itve v zadrugah SRS 35 Racunovodsko spremljanje gospodarskih javnih slu�b SRS 36 Racunovodske re�itve v nepridobitnih organizacijah � pravnih oseb zasebnega prava SRS 37 Racunovodske re�itve v podjetjih v stecaju ali likvidaciji SRS 38 Racunovodske re�itve v vzajemnih skladih SRS 39 Racunovodske re�itve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih Racunovodstvo

27. SRS 39 Racunovodstvo

28. SRS 39 UREJA RACUNOVODSTVO MALIH SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV Racunovodstvo

29. SRS 39 Glede vrednotenja postavk v bilanci stanja in izkaza poslovnega izida je povezan s splo�nimi SRS Kar pomeni �.. Racunovodstvo

30. �. ni dovolj poznati samo ta standard!!! Racunovodstvo

31. Letno porocilo obsega: BILANCO STANJA in IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA. Racunovodstvo � SRS 39

32. Vodenje poslovnih knjig Poslovne knjige so: TEMELJNI KNJIGI (dnevnik + glavna knjiga) POMO�NE KNJIGE (so analiticne evidence� register opredmetenih osnovnih sredstev, terjatve do kupcev, obveznosti do dobaviteljev�) Racunovodski programi!!! Racunovodstvo � SRS 39

33. Knjigovodske listine (izdani racuni, prejeti racuni, temeljnice�) Knjigovodska listina za knji�enje prihodkov vsebuje (SRS 39.21): Zaporedno �tevilko Podatke o izdajatelju Kraj in datum izdaje Podatke o prejemniku Podatke o poslovnem dogodku V denarju izra�en obseg sprememb poslovnega dogodka Podpis ali faksimile poobla�cene osebe, lahko tudi �ig!!! CRTANO v 2010 Racunovodstvo � SRS 39

34. Knjigovodske listine lahko sestavlja podjetnik sam (podatki SRS 39.21). tudi listine za knji�enje: Stro�kov (npr. razmejitev stro�kov kurjave, elektrike, vode, telefona ipd�) Pretokov denarja v gospodinjstvo ali iz njega. Racunovodstvo - SRS 39

35. Opredmetena osnovna sredstva Zemlji�ca, Zgradbe, Proizvajalna oprema, Druga oprema in Biolo�ka sredstva. Racunovodstvo � SRS 39

36. Neopredmetena sredstva Dolgorocno odlo�eni stro�ki razvijanja, Nalo�be v pridobljene dolgorocne pravice do industrijske lastnine (koncesije, patenti, licence, blagovne znamke ipd), Druge pravice Racunovodstvo � SRS 39

37. Od opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev obracunavamo AMORTIZACIJO. Racunovodstvo � SRS 39

38. Primer: Maja 2010 kupimo delovni stroj Cena: 100.000 eur Stro�ek? Racunovodstvo � SRS 39

39. Amortizacijske stopnje Racunovodstvo � SRS 39

40. Najvi�ja letna amortizacijska stopnja (ZDDPO-2) Gradbeni objekti 3% (deli gradbenih objektov 6%) Oprema, vozila, mehanizacija 20% Deli opreme in oprema za raziskovalne dejavnosti 33,3,% Racunalni�ka, strojna in programska, oprema 50% Vecletni nasadi 10% Osnovna creda 20% Druga vlaganja 10% Racunovodstvo � ZDDPO-2

41. Delovni stroj 100.000 eur Nakup maja 2010, zacetek uporabe maj 2010 Amortizacija od junija do decembra (7 mesecev) 7/12 * 100.000 * 20% = 11.666,67 eur stro�ek Racunovodstvo � SRS 39

42. Zaloge Zaloge materiala in blaga Zaloge proizvodov in nedokoncane proizvodnje Zaloge trgovskega blaga Racunovodstvo � SRS 39

43. Kako voditi zaloge, kjer se cena spreminja? metoda zaporednih cen (fifo) ali metoda tehtanih povprecnih cen vkljucno z metodo drsecih povprecnih cen (SRS 4.16). Programi za materialno knjigovodstvo!!! Racunovodstvo � SRS 39

44. Vodenje zalog pri enostavnem knjigovodstvu Podjetnik ugotavlja stro�ke porabe s popisom Zac.zal. + nabave � kon.zal. = Poraba materiala 100 enot + 200 enot � 50 enot = 250 enot Racunovodstvo � SRS 39

45. Popis sredstev in obveznosti (INVENTURA) Na koncu obracunskega obdobja se opravi popis (inventura) sredstev in obveznosti do njihovih virov, s katerim se podatki uskladijo z dejanskim stanjem!!!! Popis se opravi tudi na zacetku in ob prenehanju opravljanja dejavnosti. Racunovodstvo � SRS 39

46. Popisna lista vsebuje predvsem tele podatke: za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva zaporedno oziroma registrsko �tevilko in ime, nabavno vrednost, popravek vrednosti ter knjigovodsko vrednost pred prevrednotenjem in po njem; - za zaloge materiala in blaga vrsto, mersko enoto, kolicino, nabavno ceno in nabavno vrednost, ki ne sme presegati ciste iztr�ljive vrednosti; za zaloge proizvodov in nedokoncane proizvodnje vrsto, mersko enoto in kolicino ter stro�kovno ceno glede na stopnjo dokoncanosti, ki ne sme presegati ciste iztr�ljive cene; - za terjatve do kupcev naslov, �tevilko in datum racuna, nominalni znesek terjatve in popravek do udenarljive oziroma placljive velikosti; - za obveznosti do dobaviteljev naslov, �tevilko in datum racuna, nominalni znesek obveznosti in popravek do udenarljive oziroma placljive velikosti; - za denarna sredstva locen popis gotovine v blagajni, sredstev na racunih in cekov; - za druge terjatve in obveznosti enako kot za terjatve do kupcev oziroma obveznosti do dobaviteljev; - za podjetnikov kapital stanje na dan bilance stanja. Racunovodstvo � SRS 39

47. PODJETNIKOV KAPITAL (pasiva) Lastni vir financiranja podjetja TERJATVE DO PODJETNIKA (aktiva) Negativni podjetnikov kapital Racunovodstvo � SRS 39

48. DAVKI Nekaj, cemur se je nemogoce izogniti

49. Optimirajte svoje davcne obveznosti!!! Dajte dr�avi toliko kot je potrebno in niti centa vec!

50. Temeljni zakoni, ki jih je potrebno poznati pri svojem poslovanju: Zakon o dohodnini (ureja obdavcitev fizicnih oseb) Zakon o davku od dohodka pravnih oseb (ureja obdavcitev pravnih oseb) Zakon o davku na dodano vrednost (ureja obdavcitev prometa blaga in storitev) Zakon o davcnem postopku (ureja pravila pobiranja davkov, pravice in obveznosti davkoplacevalcev,�) Davki

51. DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB DOHODNINA

52. SPLO�NO PRIHODKI ODHODKI DAVCNE OLAJ�AVE Davki

53. SPLO�NO Obdavcitev pravnih oseb Obdavcljivi prihodki - Davcno priznani odhodki - Davcne olaj�ave = Davcna osnova Davcna stopnja 20% Davki - DDPO

54. Obdavcitev fizicnih oseb, ki opravljajo dejavnost Obdavcljivi prihodki - Davcno priznani odhodki - Davcne olaj�ave = Davcna osnova Davcna stopnja 16% do 41% Davki - DOH

55. Fizicne osebe, ki opravljajo dejavnost, so obdavcene po progresivni dohodninski lestvici Davki - DOH

57. Podjetnik lahko v davcnem obracunu uveljavlja tudi: SPLO�NO OLAJ�AVO in OLAJ�AVO ZA VZDR�EVANE DRU�INSKE CLANE Davki - DOH

58. Posebne osebne olaj�ave v vi�ini 15% letnih prihodkov Samozaposlene v KULTURI Samostojno opravljajo NOVINARSKI poklic Samostojno opravljajo �PORTNI POKLIC Davki

59. PRIHODKI Obdavceni so v bistvu vsi prihodki IZJEME: Dividende in dohodkov podobnih dividendam(pogoji) Izvzem dobickov iz odsvojitve lastni�kih dele�ev Izvzem prihodkov iz nepridobitne dejavnosti �. Davki

60. ODHODKI Davcno priznani samo tisti odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov Niso pa davcno priznani tisti, ki: Niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti; Imajo znacaj privatnosti in Niso skladni z obicajno poslovno prakso. Davki

61. Davcno nepriznani odhodki Davki

62. Delno priznani odhodki Davki

63. Kaj se �teje kot reprezentanca? Davki

64. POGOSTITEV in DARILA (logotip ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji. Davki

65. DAVCNE OLAJ�AVE Olaj�ava za vlaganja v raziskave in razvoj v vi�ini 40% vlaganj v: notranje-raziskovalno razvojne dejavnosti (vkljucno z opremo) � �tejejo se tudi stro�ki zaposlenih. Nakup raziskovalno-razvojnih storitev. Davki

66. Olaj�ava za investiranje V vi�ini 30% investiranega zneska v opremo in neopredmetena dolgorocna sredstva v davcnem letu vlaganja (omejitev za pravne osebe do vi�ine 30.000 eur). Za opremo se ne �teje: - Pohi�tvo in pisarni�ka oprema, razen racunalni�ke opreme, in - Motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali elektricni pogon in razen tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EUR VI. Za neopredmetena dolgorocna sredstva se ne �tejejo dobro ime in usredstveni stro�ki nalo�b v tuja opredmetena osnovna sredstva. Davki

67. Olaj�ava za donacije V vi�ini 0,3% obdavcenega prihodka Za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobra�evalne, zdravstvene, �portne, kulturne, ekolo�ke in religiozne namene Dodatna olaj�ava 0,2% (posebni pogoji). Davki

68. Olaj�ava za zaposlovanje invalidov Zmanj�anje davcne osnove v vi�ini 50% plac te osebe. Olaj�ava za izvajanje prakticnega dela v strokovnem izobra�evanju V vi�ini placila vajencu, dijaku ali �tudentu po ucni pogodbi (najvec v vi�ini 20% povprecne mesecne place) Davki

69. Olaj�ava za zaposlovanje Pri novi zaposlitvi osebe, mlaj�e od 26 let, ali starej�e od 55 let (6 mesecev na zavodu) olaj�ava v vi�ini 45% plac te osebe. Pogodba za nedolocen cas, olaj�ava za 24 mesecev. Olaj�ava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Placila za PDPZ v vi�ini 24% obveznih prispevkov in ne vec kot 2.390 eur (znesek se vsako leto usklajuje). Davki

70. PLACEVANJE DAVKA OD DOHODKA (s.p. + d.o.o.) Davki

71. Pri zacetku poslovanja OCENA Akontacije med letom (mesecne/trimesecne) Poracun v 30 dneh po oddaji davcnega obracuna (oddaja se do 31.3. za preteklo leto) Davki

72. DAVEK NA DODANO VREDNOST Davki - DDV

73. DDV je prometni davek Obdavcuje potro�njo Zaracuna se na prodajni listini Davki - DDV

74. Zgodovina DDV Davki - DDV

76. Promet blaga in storitev Davki - DDV

77. OPROSTITVE Davki - DDV

78. DAVCNA STOPNJA 8,5% 20% Hrana Brezalkoholne pijace Zdravila Prevozi oseb Stanovanja Knjige, casopisi Umetni�ki predmeti Pogrebne storitve Vstopnine Frizerske storitve Davki - DDV

79. NEOBDAVCENO Z DDV: - Listine, ki se ne glasijo na davcnega zavezanca - Dohodki in prejemki fizicne osebe (place�) - Od�kodnine - Obresti - Dotacije, donacije, clanarine - Prispevki za ceste - Upravne in sodne takse - Racuni od malih zavezancev - Zneski v tujem imenu za tuj racun Davki - DDV

80. KJE NE SMEMO ODBITI DDV? Od vozil in plovil jaht in colnov zrakoplovov osebnih avtomobilov motornih koles goriva, storitve, rezervni deli za zgoraj na�teto IZJEME!!!! Izdatki za reprezentanco Izdatki za prehrano Izdatki za nastanitev Davki - DDV

81. Obdavcuje dodano vrednost Kupimo material za 1.000 eur x 20% DDV = 200 eur DDV Dodelava Prodamo gotovi izdelek 2.000 eur x 20% DDV = 400 eur DDV PLACILO DDV = 400 � 200 = 200 eur Davki - DDV

83. Promet nepremicnin Novogradnje obdavcene z 8,5% ali 20% DDV. Ko potece cas 2 let od prve uporabe, je nadaljnji promet opro�cen. V primeru, da ima kupec 100% odbitek vstopnega DDV, se lahko podpi�e posebna izjava med kupcem in dobaviteljem, ki se po�lje na DURS � v tem primeru je promet obdavcen. Davki - DDV

84. DAVCNI ZAVEZANEC Davki - DDV

85. Davcni zavezanec je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost� Davki - DDV

86. IDENTIFIKACIJA Davki - DDV

88. DAVCNO OBDOBJE IN OBRACUN DDV-O Davki - DDV

89. Ob vstopu v sistem obdavcitve po ZDDV-1 (identifikaciji) je davcno obdobje koledarski mesec za prvih 12 mesecev porocanja. Po preteku obdobja pa je davcno obdobje odvisno od dose�enega prometa: V kolikor davcni zavezanec v koledarskem letu ni presegel 210.000 EUR obdavcljivega prometa je davcno obdobje koledarsko trimesecje, sicer pa koledarski mesec. Davki - DDV

90. Obracun je potrebno oddati davcnemu organu do zadnjega delovnega dne meseca, ki sledi davcnemu obdobju (mesec ali trimesecje). Pri dobavah blaga/storitev v EU pa do 20. v mesecu za pretekli mesec (avtomatsko se spremeni zavezanec iz trimesecnega v mesecnega). Obrnjena davcna obveznost (gradbene storitve, storitve posredovanja osebja, nepremicnine, odpadki). Mesecno porocanje za pretekli mesec (trimesecni ostanejo trimesecni). Potrebna posebna prijava na DURS! Davki - DDV

91. KDAJ NASTANE OBVEZNOST OBRACUNA DDV? Obveznost obracuna nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. Davki - DDV

92. Kaj pa ce je placilo opravljeno, �e preden je bilo blago dobavljeno oz. storitev opravljena? Davki - DDV

93. Obveznost nastane na dan PREJEMA placila od prejetega zneska placila. preracunana stopnja 16,6667% (pri 20%) 7,8341(pri 8,5%). Davki - DDV

94. DELOVNA RAZMERJA IN SOCIALNI PRISPEVKI

95. Samostojni podjetnik posameznik - placuje prispevke, nima regresa za letni dopust. Podjetnik in d.o.o.: Zavarovalna podlaga 001 � delovno razmerje Zavarovalna podlaga 040 � zavarovanje za dru�benike, ki so hkrati poslovodne osebe Delovna razmerja in socialni prispevki

96. Zavarovalna podlaga 001: Zavarovalna osnova je bruto placa in nadomestila place za cas odsotnosti iz dela; Zavarovalna podlaga 040: Zavarovalna osnova se doloci na podlagi dohodka dru�benika, ki ga je dosegel kot poslovodni delavec, v katerem pa niso upo�tevani obracunani prispevki za obvezno zavarovanje ter zni�anje in povecanje davcne osnove; - Ob zacetku je osnova najni�ja pokojninska osnova, kasneje pa se razvrsti na podlagi odmerne odlocbe dohodnine. Delovna razmerja in socialni prispevki

97. Zavezanec za placilo prispevkov: Zavarovalna podlaga 001-zavezanec je delodajalec (REK-1; prispevki iz in na placo, dohodnina); Zavarovalna podlaga 040: - Dohodnina (zavezanec je delodajalec, REK-1); - Prispevki za socialno varnost (zavezanec je dru�benik; Obrazec PSVL) Delovna razmerja in socialni prispevki

98. Prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti: Do 31.12.2010 je bilo urejeno v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (le za zaposlene v delovnem razmerju, za lastnike gospodarskih dru�b pa le prostovoljno); Od 1.1.2011 zavarovanje za primer brezposelnosti ureja Zakon o urejanju trga dela , kjer se za poslovodne osebe v osebni in enoosebni dru�bi z omejeno odgovornostjo ter zavodu uvaja obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti. -Dru�beniki enoosebnih dru�b, ki so hkrati poslovodne osebe, so tako od 1.1.2011 obvezno socialno zavarovani na podlagi kombinacije: - Zavarovalne podlage 040 za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za star�evsko varstvo in - Zavarovalne podlage 112 za zavarovanje za primer brezposelnosti. Delovna razmerja in socialni prispevki

99. Predlog ZPIZ-2 je bil: Dru�beniki, ki so hkrati poslovodne osebe in imajo vec kot 25% lastni�tva: Spremeni se obvezna podlaga za zavarovanje na 040; Zavarovalna osnova se poveca tudi na dohodke iz naslova lastni�tva (dividende in drugi dohodki): Povi�a se tudi najni�ja pokojninska osnova za izracun pokojninskih in drugih socialnih prispevkov. Delovna razmerja in socialni prispevki

100. PRIJAVA V DELOVNO RAZMERJE (PLACA) Na Zavodu za zaposlovanje Obrazec Prijava potrebe po delavcu � se predlo�i, lahko tudi elektronsko Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Obrazec - Prijava potrebe po delavcu Obrazec � M1/M2 (izpolnjen) Pogodba (priporoceno) �tampiljka Delovna razmerja in socialni prispevki

101. PLACA Bruto placa (Bruto I.) Bruto II. (Bruto I. + prispevki podjetja) Neto (Bruto I. zmanj�an za prispevke in dohodnino delavca) Izplacilo (Neto + dodatki � odbitki) Delovna razmerja in socialni prispevki

103. PRIJAVA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA v ZAVAROVANJE Zavod za zdravstveno zavarovanje ali VEM tocka (upravne enote, Ajpes, Obrtno podjetni�ka zbornica) Delovna razmerja in socialni prispevki

105. PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Placujejo se do 15. v mesecu za pretekli mesec. Zavarovalna osnova glede na dobicek iz preteklega leta (brez socialnih prispevkov, brez upo�tevanja zvi�anja in zni�anja davcne osnove �brez davcnih olaj�av). Delovna razmerja in socialni prispevki

106. Delovna razmerja in socialni prispevki

107. EKONOMIKA POSLOVANJA

108. IZRACUN TOCKE PRELOMA Koliko proizvodov ali storitev bo potrebno prodati, da podjetje ne bo imelo izgube? Pri izracunu upo�tevamo: prihodke od prodaje in stro�ke (stalne in spremenljive). Pri tocki preloma je dobicek enak 0. Ekonomika poslovanja

109. Tocka preloma poka�e, kolik�na kolicina prodaje je potrebna, da bo podjetje doseglo nicelno tocko � tocko, kjer se izguba prevesi v dobicek. FC 1.000 TOCKA PRELOMA = = = (p - vc) (300-100) = 5 enot FC � FIKSNI STRO�KI = 1.000 d.e. vc � variabilni stro�ki na enoto = 100 d.e. p � prodajna cena na enoto = 300 d.e. Ekonomika poslovanja

110. DENARNI TOK: Denarni tok nam pove, koliko denarja je podjetje prejelo v dolocenem casovnem obdobju in koliko ga je porabilo, torej placalo. Denarni tok = PREJEMKI � IZDATKI = neto denarni tok Pomembno ga je razlikovati od izkaza poslovnega izida. Denarni tok v veliki meri vpliva na placilno sposobnost (likvidnost), ki govori o tem, da je podjetje sposobno placati obveznosti na dolocen dan. Z likvidnostjo je tesno povezana tudi solventnost, ki jo opredelimo kot placilno sposobnost na dolgi rok. Ekonomika poslovanja

111. OSNOVNI NACINI UPRAVLJANJA DENARNEGA TOKA: Pri upravljanju denarnega toka na osnovnem nivoju govorimo o njegovi vrzeli. Vrzel nastopi recimo, ko moramo nabavljeno placati v 30 dneh, prodano pa dobimo placano v 60 do 90 dneh. Kako si lahko pomagamo? 1. Racune izdajajte takoj po opravljeni prodaji ali opravljeni storitvi. 3. Pozorno spremljajte in izterjajte zapadle terjatve. � Ekonomika poslovanja

112. PRAKSA

113. PRIMERJAVA: S.P. ali D.O.O.? S.P. Prednosti Ni potrebnega osnovnega kapitala Prenosi denarnih sredstev v in iz gospodinjstva Do dolocene vi�ine ni�ja obdavcitev (3.096 eur opro�ceno, nato 16% dohodnina)

114. S.P. Slabosti Odgovornost za poslovne obveznosti z vsem svojim premo�enjem; Progresivna obdavcitev (nad 15.057,96 �e 41% obdavcitev) �.

115. D.O.O. Prednosti: Za obveznosti praviloma odgovarja dru�ba; Ena stopnja obdavcitve (20%). Slabosti: Vplacilo osnovnega kapitala; Pri nakazilih dru�benikom posojilne pogodbe.

116. OSEBNO VOZILO Prenos med sredstva podjetja/podjetnika ali kilometrina Sredstva podjetja (amortizacija v 5-ih letih, popis �tevca, stro�ki vzdr�evanje in popravila) Kilometrina (glede na prevo�ene kilometre) 0,37 eur/km

117. POTNI NALOGI Redno in pravocasno pisanje potnih nalogov. Priloge k potnim nalogam (razni racuni, �)

118. PLACILA Z GOTOVINO Podjetniki morajo placila za blago in storitve ter druga placila nakazovati na TRR. IZJEME: zneski za blago/storitev v vi�ini 420,00 eur, Placa, regres, potni stro�ki, Dividende in obresti, ki ne presegajo 125,00 eur,�

119. Obveznost vodenja blagajni�kih evidenc in nakazovanja na TRR (kazen od 400 eur do 30.000 eur)

120. HVALA ZA POZORNOST!