Oblikovanje to benih zahtevkov

1. Oblikovanje to�benih zahtevkov Stvarno pravo dr. Mateja Koncina Peternel Vrhovno sodi�ce RS Civilnopravna sodni�ka �ola 2011

2. Kako pravilno oblikovati to�bene zahtevke in kdo je pasivno legitimiran v primeru izvorne (originarne) pridobitve lastninske pravice na nepremicnini v primeru izvedene (derivativne) pridobitve lastninske pravice na nepremicnini v primeru veckratne odsvojitve nepremicnine v primeru priposestvovanja dela nepremicnine po 168/5. clenu ZIZ

3. Oblikovanje to�benega zahtevka v primeru izvorne (originarne) pridobitve lastninske pravice na nepremicnini pridobitelj se ne opira na pravico svojega prednika, pridobi lastninsko pravico ne glede na voljo prednika priposestvovanje, okupacija, najdba, najdba zaklada, prirast, spojitev, pome�anje, izdelava nove stvari, pridobitev lastninske pravice na plodovih, pridobitev od nelastnika na podlagi dobre vere (64. clen SPZ) ter vse pridobitve na podlagi odlocbe pristojnega organa ne gre za pravnoposlovni prenos, spremembo oz. prenehanje pravice, ampak je stvarna pravica �e nastala izvirno; z izpolnitvijo v zakonu dolocenih pogojev

4. Pravilni to�beni zahtevek v primeru izvorne (originarne) pridobitve lastninske pravice na nepremicnini se glasi: Ugotovi se, da je to�eca stranka lastnik nepremicnine parc. �t. ....k.o.......

5. Pasivna legitimacija: Za to�beni zahtevek za ugotovitev izvorno pridobljene lastninske pravice je vselej pasivno legitimiran zemlji�koknji�ni lastnik nepremicnine.

6. Oblikovanje to�benega zahtevka v primeru izvedene (derivativne) pridobitve lastninske pravice na nepremicnini pridobitelj svojo pravico izvaja iz pravice svojega prednika, do prehoda lastninske pravice pride s soglasjem ali vsaj pristankom prednika; pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla (singularno, posamezno pravno nasledstvo lastninske pravice) in pridobitev na podlagi dedovanja (univerzalno pravno nasledstvo); zahtevek za izstavitev za vpis v zemlji�ko knjigo primerne listine je dajatveni zahtevek, ker prodajalec ni v celoti izpolnil s prodajno pogodbo prevzete obveznosti - da stvar, ki jo prodaja, izroci kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico na njej.

7. Pravilni to�beni zahtevek v primeru izvedene (derivativne) pridobitve lastninske pravice na nepremicnini se glasi: To�ena stranka je dol�na izstaviti zemlji�koknji�no dovolilo, s katerim dovoljuje vknji�bo lastninske pravice na nepremicnini parc. �t. �k. o..... v korist to�ece stranke.

8. Pasivna legitimacija: Za to�beni zahtevek je vselej pasivno legitimiran tisti, ki je sklenil pogodbo, v kateri se je to�niku zavezal izrociti stvar.

9. Oblikovanje to�benega zahtevka v primeru veckratne odsvojitve nepremicnine odsvojitelj

10. Kateri od zahtevkov, ki se pojavljajo v sodni praksije pravilen? zahtevek za izstavitev zemlji�koknji�ne listine ali izbrisna to�ba

11. Pred uveljavitvijo ZZK iz leta 1995 so se kot pravna pravila uporabljale dolocbe Zakona o zemlji�kih knjigah iz leta 1930 izbrisno to�bo je lahko vlo�il le �tisti, ki je mislil, da je o�kodovan v svoji knji�ni pravici. Tisti, ki svoje pravice ni nikdar vknji�il v zemlji�ko knjigo, ni mogel vlo�iti izbrisne to�be, zato je bilo zavzeto stali�ce, da prvi pridobitelj lahko od drugega, ce je bil ta slaboveren, (na podlagi pogodbe, ki jo je sam sklenil z odsvojiteljem) zahteva tudi izstavitev zemlji�koknji�ne listine, ki bo omogocila vknji�bo lastninske pravice na njegovo ime.

12. ZZK iz leta 1995 je raz�iril aktivno legitimacijo za vlo�itev izbrisne to�be na �vse osebe, ki so o�kodovane v svoji pravici, ki se vpisujejo v zemlji�ko knjigo� (102. clen). Po tej dolocbi je bilo mogoce vlo�iti izbrisno to�bo tudi proti dobrovernim osebam vendar v prekluzivnih rokih, ki pa so bili odvisni od tega, ali je bil to�niku sklep o vknji�bi vrocen ali ne.

13. ZZK-1 je dosledno uveljavil nacelo zaupanja v zemlji�ko knjigo: izbrisne to�be zoper dobrovernega pridobitelja ni vec mogoce vlo�iti; vlo�itev izbrisne to�be tudi ni vec omejena z rokom, kar ustreza stvarnopravni naravi te to�be; 243. clena ZZK-1: �Ce je vknji�ba dolocene pravice iz materialnopravnega razmerja neveljavna in ce so zaradi te vknji�be kr�ene pravice dolocene osebe na nepremicnini� ni vec potrebno, da bi bila pravica prizadetega v zemlji�ki knjigi �e vknji�ena.

14. Ali je glede na besedilo dolocbe 243. cl. ZZK-1 za izbrisno to�bo po sedaj veljavni pravni ureditvi poleg oseb, ki so imele pravico �e vknji�eno v zemlji�ki knjigi, aktivno legitimiran le tisti, ki je na originaren nacin �e pridobil pravico, ki se vpisuje v zemlji�ko knjigo, ali pa so za izbrisno to�bo aktivno legitimirani tudi derivativni pridobitelji pravice, torej tisti, ki imajo bodisi le zavezovalni pravni posel (prodajno pogodbo) brez ali z zemlji�koknji�nim dovolilom, ker pa se v zemlji�ko knjigo �e niso vpisali, pravice, ki se vpisuje v zemlji�ko knjigo seveda �e niso pridobili?

15. dr.Matja� Tratnik in dr.Renato Vrencur: derivativni pridobitelji pravice niso aktivno legitimirani za izbrisno to�bo, prvi pridobitelj pa ima mo�nost zoper drugega pridobitelja vlo�iti od�kodninsko to�bo in kot naturalno restitucijo zahtevati, da mu izstavi zemlji�koknji�no dovolilo za vpis lastninske pravice. 1. ugovor: naturalna restitucija bi bila v resnici vpis na odsvojitelja, saj v obravnavanem primeru prvi pridobitelj svoje lastninske pravice sploh �e nikadar ni vpisal v zemlji�ko knjigo. 2. ugovor: za tak�no to�bo pasivno legitimiran le drugi pridobitelj. To pa pomeni, da bo prvi pridobitelj brez sodelovanja odsvojitelja dosegel prepis lastninske pravice nase. Odsvojitelju so zato onemogoceni kakr�nikoli ugovori, ki bi mu bili sicer na voljo v zemlji�koknji�nem postopku.

16. dr. Miha Juhart: gramatikalna razlaga dolocbe 243. clena ZZK-1 dopu�ca sklep, da je pravica na nepremicnini lahko bodisi stvarna bodisi obligacijska in da je na mestu �ir�a uporaba izbrisne to�be, torej, da jo lahko vlo�i tudi tisti, ki ima �ele obligacijsko pravico.

17. Vrhovno sodi�ce se do tega vpra�anje �e ni opredelilo, je pa v zadevi II Ips 44/2007 zavzelo za sodno prakso pomembno stali�ce Sprememba sodbe, ki bi jo morda narekovala spremenjena ureditev izbrisne to�be, bi temeljila na razlagi materialnopravnih pravil, ki ob upo�tevanju merila skrbnega strokovnjaka ni bila nepredvidljiva, vendar pa je bila tako ob postavitvi zahtevka kot ob izdaji sodbe sodi�ca prve stopnje izbrana vrsta pravnega varstva skladna z uveljavljeno sodno prakso. Napotitev na drugo obliko pravnega varstva bi bila v obravnavanem primeru po osem let trajajocem postopku nesprejemljiva.

18. Pravilni to�beni zahtevek v primeru veckratne odsvojitve nepremicnine se od uveljavitve SPZ dalje glasi: Ugotovi se neveljavnost vknji�be lastninske pravice na to�enca in se vzpostavi prej�nje zemlji�koknji�no stanje.

19. Iz odlocbe II Ips 44/2007 izhaja: da bi moral sodnik, ki tak�no zadevo obravnava, prav zato, ker sodna praksa �e ni enotna niti ustaljena, z materialnopravnim vodstvom to�nika opozoriti na nesklepcnost in ga vzpodbuditi k spremembi ali postavitvi �e podrejenega zahtevka, preden zavrne to�beni zahtevek iz tega razloga.

20. Pasivna legitimacija: Pasivno legitimiran je vselej tisti v korist katerega je bila pridobitev ali izbris pravice vknji�ena (tretji odstavek 244. clena ZZK-1).

21. Ali je za sklepcnost izbrisne to�be res treba postaviti vmesni ugotovitveni zahtevek za ugotovitev nicnosti zavezovalnega ali razpolagalnega pravnega posla? II Ips 420/2007: To je potrebno le, ko mora stranka pravno razmerje preoblikovati s to�bo, torej ko zahteva razveljavitev pogodbe. Kadar pa stranka zatrjuje, da je pogodba prenehala �e po samem zakonu, kar velja zlasti v primeru, ko stranka zatrjuje nicnost pogodbe, pa vmesni ugotovitveni zahtevek ni potreben, ampak lahko sodi�ce o tem odloci kot o predhodnem vpra�anju.

22. V zadevi II Ips 420/2007 je VS RS navedlo tudi, da ni res, da mora to�nik tudi v primeru, ko zahteva ugotovitev nicnosti le v okviru predhodnega vpra�anja, s to�bo zajeti vse stranke nicne pogodbe. Vrhovno sodi�ce RS je poudarilo, da je �e v zadevi II Ips 612/96 zavzelo stali�ce, da dolocb o enotnem sosporni�tvu ter z njim povezanega vpra�anja udele�be vseh sospornikov v pravdi ni mogoce postavljati kot pogoj za re�evanje predhodnega vpra�anja, ker ZPP v 13. clenu doloca, da ima re�itev predhodnega vpra�anja ucinek samo v pravdi, v kateri je bilo vpra�anje re�eno

23. Oblikovanje to�benega zahtevka v primeru priposestvovanja dela nepremicnine V sodni praksi so uveljavljeni zahtevki: Ugotovi se, da je to�nik lastnik (opisanega) dela nepremicnine to�enca. To�enec mora dovoliti geodetsko odmero tega dela njegove nepremicnine v posebno parcelo in za to parcelo izstaviti to�niku listino za vpis njegove lastninske pravice v zemlji�ko knjigo.

24. 8. clen ZEN Pravnomocni sodni odlocbi ali sodni poravnavi mora biti prilo�en elaborat za evidentiranje sprememb v zemlji�kem katastru ali katastru stavb, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke. Izvedenec v elaboratu oznaci novo parcelo z rezervirano �tevilko parcele, ki jo predhodno in na njegov predlog doloci GURS To�nik mora predlagati izdelavo elaborata parcelacije in to�beni zahtevek oblikovati tako, da bo dolocil, na kateri novi parceli je pridobil lastninsko pravico.

25. Pravilni to�beni zahtevek v primeru priposestvovanja dela nepremicnine se glasi: Ugotovi se, da je to�nik lastnik tistega dela parc. �t. �.. k.o......, ki je v lasti to�enca, ki je v prilo�enem elaboratu za evidentiranje sprememb v zemlji�kem katastru (ki ga bo med sodnim postopkom izdelal sodni izvedenec geodetske stroke) oznacen z rezervirano parc. �t......k.o.......

26. Pomembno: sodi�ce ne sme odlociti o sami parcelaciji, ker s tem pose�e v pristojnost GURS (zato mora zavrniti zahtevek, v delu, ki se na primer glasi: opravi se parcelacija parc. �t.... tako, da se....) - VSL II Cp 1151/2008

27. Oblikovanje to�benega zahtevka po 168/5. clenu ZIZ: Upnik, ki nima niti listine, primerne za vpis dol�nikove lastninske pravice, lahko s to�bo zahteva vpis te pravice na dol�nika.

28. Kateri od zahtevkov, ki se pojavljajo v sodni praksi je pravilen? zahtevek za vpis lastninske pravice na dol�nika ali zahtevek za izstavitev zemlji�koknji�ne listine.

29. Pri 168/5. clenu ZIZ gre za enega od primerov, ko lahko o vpisu v zemlji�ko knjigo odloca drugo in ne zemlji�koknji�no sodi�ce. V tem primeru mora obstoj z zakonom predpisanih pogojev za dovolitev vpisa ugotoviti tisto sodi�ce, ki vpis dovoli, zemlji�koknji�no sodi�ce pa odloci le o izvr�itvi �e dovoljenega vpisa, pri cemer je dol�no preizkusiti, ali je vpis mogoc glede na zemlji�koknji�no stanje to pomeni, da lahko sodi�ce odloci o vpisu lastninske pravice na dol�nika le v primeru, ko �e obstaja listina, ki je po ZZK-1 lahko podlaga za vknji�bo lastninske pravice.

30. Po 40. clenu ZZK-1 se vknji�ba dol�nikove lastninske pravice lahko dovoli na podlagi: zasebne listine ali listine v obliki notarskega zapisa, ki vsebuje zemlji�koknji�no dovolilo glede vknji�be, ki se predlaga; pravnomocne sodne odlocbe, s katero je sodi�ce ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknji�ba se predlaga; pravnomocne sodbe, s katero je sodi�ce osebi, proti kateri se predlaga vpis, nalo�ilo, da prizna svoj podpis na zasebni listini iz 1. tocke tega odstavka oz. da izroci odpravek notarskega zapisa, sestavljen za vpis v zemlji�ko knjigo; pravnomocne sodbe, s katero je sodi�ce osebi, proti kateri se predlaga vpis, nalo�ilo, da izstavi zemlji�ko-knji�no dovolilo glede vknji�be, ki se predlaga;

31. Po 40. clenu ZZK-1 se vknji�ba dol�nikove lastninske pravice lahko dovoli na podlagi: pravnomocnega sklepa o dedovanju; pravnomocnega sklepa, izdanega v postopku izvr�be na nepremicnino oziroma v stecajnem postopku, s katerim je sodi�ce, ki je ta sklep izdalo, odredilo vpis lastninske pravice v korist kupca oziroma izbris drugih pravic na nepremicnini, oziroma sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremicnini, s katerim je izvr�ilno sodi�ce odredilo vknji�bo te zastavne pravice, druge pravnomocne oziroma dokoncne odlocbe sodi�ca oziroma drugega dr�avnega organa, oziroma druge listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa, ce zakon doloca, da se stvarne pravice pridobijo, spremenijo oziroma prenehajo na podlagi take odlocbe oziroma notarskega zapisa.

32. Pravilni to�beni zahtevek po 168/5. clenu ZIZ se glasi: Pri nepremicnini parc. �t. �., k.o....., se vknji�i lastninska pravica na �...

33. Pasivna legitimacija: Postopek po 168. clenu ZIZ je podoben postopku vzpostavitve zemlji�koknji�ne listine in kadar se vpis v zemlji�ko knjigo dovoljuje ob predhodni ugotovitvi, da je obstajala ustrezna listina z zemlji�koknji�nim dovolilom, mora to�nik - zaradi morebitnih ugovorov v zvezi z veljavnostjo sklenjenega pravnega posla - s to�bo nujno zajeti: v primeru, ko je trenutni zemlji�koknji�ni lastnik tudi sopogodbenik dol�nika, sta oba nujna in enotna sospornika na strani to�ene stranke in ce nista to�ena oba, pomeni, da ni to�ena prava stranka; ko trenutni zemlji�koknji�ni lastnik ni stranka zatrjevanega razpolagalnega posla, ko upnik zahteva vknji�bo lastninske pravice na dol�nika na podlagi veckratnih zaporednih prenosov pravice, morajo biti na to�eni strani zajeti vsi vmesni pridobitelji pravice, katere vpis se zahteva (II Ips 230/2010). :