ZAČNIMO NA ZAČETKU

1. ZAČNIMO NA ZAČETKU CIKLUS PREDAVANJ OD SEMENA DO SEMENA Simona Trčak Zdolšek uni.dipl.inž.kmetijstva, svetovalka za permakulturo

2. NAČINI VRTNARJENJA KONVENCIONALNO (uporaba fitofarmatsevtskih sredstev in mineralnih gnojil ni vključitve v kontrolo) INTEGRIRANO (uporaba fitofarmatsevtskih sredstev in mineralnih gnojil in vključitev v kontrolno organizacijo) EKOLOŠKO (uporaba organskih gnojil in naravnih sredstev za zatiranje škodljivcev in bolezni) PERMAKULTURNO (sledenje vzorcem iz narave, zastiranje, varčevanje z vodo, naravni pripravki, mešane zasaditve, gozdni vrt) BIODINAMIČNO (sledenje kozmičnim vplivom na zemljo, setveni koledar, pripravki iz roga,…)

3. URBANO, TRAJNOSTNO, LOKALNO,SUPERŽIVILA URBANO VRTNARJENJE (na majhnih parcelah, v urbanih središčih) TRAJNOSTNI NAČINI (trajne grede, večkratna uporaba materiala, recikliranje, samooskrba s semeni) LOKALNO PRIDELANA HRANA (hrana iz naše okolice) SUPERŽIVILA (živila z zvišano vrednostjo vitaminov, mineralov in vlaknin) ŠTAJERSKA SUPERŽIVILA (ribez, pesa, repa, zelje, fižol, čičerika, aronija, murva, nešplja, črni bezeg, koleraba,…) BIOTSKA PESTROST (mešane zasaditve, zasaditve okoli dreves, podporne rastline,…)

4. VAJA-poznavanje vrtnin CILJI: Biotska pestrost na vrtu Vsak napiše koliko vrtnin pozna

5. SEMENA Seme je del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razmnoževanje. Sestavljeno je iz kalčka, rezervne hrane in semenske ovojnice. Kalček je zaščiten s semensko lupino. Za svoj razvoj potrebuje hranilne snovi.

6. Kako pripraviti zemljo za sajenje in sejanje Primerna temperatura v zgornji plasti 10 cm najmanj 7-8 stopinj Celzija Zemljo segreješ s črno folijo, kopreno, kartonom, slamo, belo folijo Primerno vlažna zemlja, fina zgornja plast Spomladansko setev je najbolje prekriti s kopreno, zastirko, tuneli,steklenjak manjši, kupolami,… Pravi čas setve je ko začnejo poganjati pleveli Letos (2013) je bolje počakati da začnejo cveteti sadna drevesa potem začnemo sejati in saditi.

7. Pravo seme glede na kraj in čas sajenja Temperatura Globina setve Vlaga Priprava tal Setev (v vrste, prosto-razpršeno,valovito, ) Klitje Raba pokrivne koprene Voda Setveni substrat Globina setve

8. Semena osnova za življenje

9. VAJA –prepoznavanje semen Cilji: različna semena Domača semena Kupljena semena

10. Razkuževanje semena Kamilična kopel: žlico suhih cvetov kamilic prelijte z litrom vrele vode, pustite stati 2-3 ure precedite in namočite semena. Čez noč pustiš namočena semena. Pospešuje klitje. Preslična kopel: dve žlici nasekljane preslice prelij z litrom hladne vode, zavrite in počasi kuhajte eno uro. Tekočino ohladite in precedite ter razrečite z enakim delom vode. Namočite semena. Proti glivičnim boleznim.

11. Razkuževanje semena Čebulček – vroč žajbljev čaj pol ure namakaš za bakterijske bolezni Mešana kopel žlico nasekljane mešanice navadni rman, baldrijan,kopriva, regrat, kamilica, hrastovo lubje prelijte z litrom tople vode in pustite stati 24 h. Tekočino nato precedite in vanjo za 10 minut namočite semena. Za krepitev rastlin Mlečna kopel: semena za 10min namočite v mleko. Kopel bo pospešila klitje semen in povečala odpornost raslin.

12. SADIKE Pridelava sadik doma Pridelava sadik v vrtnariji Diskusija: Vzgoja eko sadik in posebnosti

13. Sadike s koreninsko grudo Sadike dobimo vse razen korenčka, redkvicedružina korenovk je slabo zastopana –posebnost botanične družine. Za plodovke obvezno kvalitetna sadika z lepo prepredeno koreninsko grudo in višine 15 cm. Previdnost pri nakupu in vzgoji, pretegnjene sadike Najbolje ko sadimo, da zalijemo jamico potem damo noter sadiko Sadike s koreninsko grudo dajo 2 krat večji pridelek kot iz semena, solata je (95%) glava

14. PERMAKULTURNO NAČRTOVANJE KULTURA SKUPINE:tišina-poslušanje sebe in narave, sproščeno-meditacija, praktično-navdih-ples-hoja in miselni proces, možnost umika-varnost, kreativno-glasba-igra-pripomočki,čaj-piškoti, umik, biodiverziteta-spol-odnosi, strokovnost-teorija-praksa, strokovnost-skupno reševanje, zbranost, zabavno-struktura-pot do cilja-sproščeno-doživeto.

15. Ključne spretnosti načrtovanja Opazovanje narave Povezovanje Prepoznavanje Načrtovanje Komunikacija Delo v skupini Kreativno razmišljanje

16. PERMAKULTURA Biodiverziteta, mikroklima Sobivanje-mikroorganizmi Uporaba virov-danosti Večja kvaliteta življenja posameznika in družbe Zavedanje: način, radosten, spoznavanje samega sebe, dinamike v naravi, ohranjanje habitata Imrovizacija-domišljija-lastne sposobnosti-spreminjanje ekonomske paradigme Moderno kmetijstvo-pridelava zdrave prehrane 20% AKCIJE, 80% NAČRT

17. SEKTORJI/TOKOVI Veter: jakost-smer, Temperatura Sonce-zimsko/letno Voda: dež, izviri, shranjevanje, poplave Ogenj-smer Onesnaževanje: smrad, hrup, strupi Divjad:poti, zavetja, paše Pogled: negativni/pozitivni Pogoste poti Drugi tokovi: kroženje snovi, ljudje

18. CONE/ZONE 00-jaz 0-center aktivnosti in vložka, moje bivališče 1-družinski vrt 2-gozdni vrtin majhne živali 3-polja in velike živali 4-gozd-gojen 5-naravni gozd

19. ANALIZA ELEMENTOV POTREBE PRODUKTI VEDENJE

20. VAJA-NAČRTOVANJE • Cilji: • Umeščanje elementov v prostor • Delo v skupini po tri: • Naravoslovni dan za otroke na Ribiški ulici-učilnica v naravi • Recikliranje za odrasle –delavnica na Ribiški ulici • Mestni vrt na ogled • Eko bife v mestu • Vrtec na obisku

21. VRTNA KARTA/NAČRT NAČRT: z načrtom določimo, kje bodo posamezni elementi, ter njihove medsebojne povezave in odnosi.

22. SEMENA IN SADIKE PRIDOBIVANJE SEMEN (Varuhi semen, Bazar semen in sadik, Zelemenjava, Zeleni krog, Forum vse o vseh rastlinah, ekološka tržnica, ) SADIKE (korenček, črna redkev, koruza, repa, pastinak,krompir)

23. TRAJNE GREDE VISOKA GREDA

24. TRAJNE GREDE SPIRALNA GREDA ZA ZELIŠČA

25. TRAJNE GREDE AFRIŠKA GREDA

26. TRAJNE GREDE GOMILA- 1-grobi vrtni odpadki, 2-kosi trate ali mešani vrtni odpadki,3-listje, 4-zemlja, 5-grob kompost, 6-šota, 7-zemlja z drobnim kompostom

27. NEZAHTEVNA ZELENJAVA SPOMLADANSKA ZELENJAVA (sejemo in sadimo v aprilu, ko se zemlja ogreje na 10 stopinj C) Čebula iz sadike ali čebulčka, stoletna čebula, por, česen, drobnjak in stoletni česen, šalotka Topinambur, sladki komarček Korenček, redkvica, peteršilj, pastinak, zelena, črni koren, črna redkev, bela redkev –diakon Grah, špinača, blitva, solata, bob, soja, čičerika, leča, arašidi, sladka koruza

28. NEZAHTEVNA ZELENJAVA JESENSKA ZELENJAVA (sejemo in sadimo v drugi polovici junija, plodove pobiramo od septembra naprej) Nizek fižol, korenje, peteršilj, rdeča pesa Pozno zelje, cvetača, brokoli, kolerabica, koleraba, Brstični ohrovt, glavnati ohrovt, listnati ohrovt in kodrolistnati ohrovt Redkev-rdeča, bela, črna, repa Radič, endivija, tržaški solatnik, cikorija

29. PLODOVKE PARADIŽNIK (lesena opora, pokrita hišica, namakanje kapljično, sajenje po 15.maju, pinciranje, globoko sajenje) PAPRIKA (ogreta tla, namakanje kapljično, sajenje po 15 maju, tuneli) MELANCANI/JAJČEVCI (sajenje po 15.maju, zalivanje ali namakanje, koloradski hrošč) ČILI/FEFERONI (rastlinjak, namakanje, sprotno pobiranje, gnojeno) BUČE/CUKINI (zelo gnojeno zemljišče,zastirka, sajenje po 15.maju)

30. ZELIŠČA KUHINJSKA ZELIŠČA (posebej zeliščni vrt obrnjen na jug ali kot podporne rastline na zelenjavnem vrtu) ZDRAVILNA ZELIŠČA (prostorastoča, gojena v naravnem okolju brez industrijskih vplivov)

31. KUHINJSKA ZELIŠČA TRAJNA ZELIŠČA: drobnjak, pehtran, timijan, majaron, origano-dobra misel, luštrek, žajbelj, rožmarin, kraški šetraj, čemaž, lovor, borago ENOLETNA ZELIŠČA:peteršilj-kodrasti, sladki komarček, koromač, bazilika, vrtni šetraj, koper, limonska trava, janež, kumina, koriander, rukola, monarda

32. SEMENARJENJE SEMENARJENJE je nadgradnja vrtnarjenja in zahteva veliko znanja iz poznavanja botaničnih lastnosti posameznih rastlin. RAZMNOŽEVANJE RASTLIN:vegetativno (iz ene rastline nastanejo številne, ki so popolnoma enake izhodiščni rastlini). Vegetativno razmnožujemo z: podtaknjenci, delitve korenik, čebulice. gomolji, stebelni gomolji

33. SEMENARJENJE Generativno razmnoževanje: seme nastane po združitvi moških in ženskih dednih lastnosti. Iz takega semena sicer zraste rastlina podobna staršem vendar ni identična. vsaka rastlina ima svoje specifičnosti pri pridobivanju semena (enoletnice, dvoletnice, izolacijska površina, vetrocvetke, žužkocvetke) Vedno izbiramo najlepši plod ali sadež, ki mora biti tudi popolnoma zrel (kumara-zelena-rumena, paprika-zelena-rumena ali rdeča, cukini-zeleni-rumeni)

34. Z vami sem bila : Simona Trčak Zdolšek, uni.dipl.inž.kmetijstva