1 / 38

TEMELJI EVROPSKE PODNEBNE POLITIKE

TEMELJI EVROPSKE PODNEBNE POLITIKE. mag. NIVES NARED, MBA Maj 2013. GLOBALNI CILJ. Mednarodna skupnost se je dogovorila, da je potrebno globalno segrevanje omejiti na ne več kot 2 o C glede na temperature iz predindustrijskega obdobja. POLITIKA BLAŽENJA PODNEBNIH SPREMEMB.

leyna
Download Presentation

TEMELJI EVROPSKE PODNEBNE POLITIKE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. TEMELJI EVROPSKE PODNEBNE POLITIKE mag. NIVES NARED, MBA Maj 2013

  2. GLOBALNI CILJ • Mednarodna skupnost se je dogovorila, da je potrebno globalno segrevanje omejiti na ne več kot 2oC glede na temperature iz predindustrijskega obdobja

  3. POLITIKA BLAŽENJA PODNEBNIH SPREMEMB 2020: Podnebno energetski paket 1 20% manj emisij toplogrednih plinov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990 20% delež obnovljivih virov energije v končni porabi 20% povečanje energetske učinkovitosti 2030: Podnebno energetski paket 2 40 % zmanjšanje emisij TGP 2050: Kažipot za prehod v nizkoogljično družbo Energetika 2050, Transport 2050 80 % zmanjšanje emisij TGP

  4. CILJI 2020 • zmanjšanje emisij EU-27 za 20% ali celo 30% glede na leto 1990, • povečanje deleža obnovljivih virov v končni rabi na 20%, • zmanjšanje primarne rabe energije za 20% z povečanjem energetske učinkovitosti • PREDVIDLJIVOST, DOLGOROČNOST, GOTOVOST eu2008.si

  5. 20% zmanjšanje emisij toplogrednih plinov Prispeva k multisektorskim učinkom: • Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov • Prihranki energije in zagotovitev energetske varnosti • Zmanjšanje odvisnosti EU od uvoza energentov • Spodbuja tehnološke inovacije • Izboljša kakovost zraka • Onemogoča nove ogljično intenzivne investicije • Nova delovna mesta (1,5 milijona na področju OVE)

  6. PEP 2020 • Direktiva 2009/29/ES o shemi trgovanja z emisijskimi kuponi, • Odločba 406/2009/ES o delitvi naporov za doseganje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov • Direktiva 2009/28/ES o obnovljivih virih energije • Direktiva 2009/31/ES o zajemanju in shranjevanju ogljika • Smernice za državno pomoč na področju varstva okolja eu2008.si

  7. GHG Target: -20% compared to 1990 -14% compared to 2005 EU ETS -21% compared to 2005 Non ETS sectors -10% compared to 2005 27 Member State targets, stretching from -20% to +20%

  8. Nova EU arhitektura zmanjševanja emisij TGP po letu 2013 27 x Nacionalni cilji Post -kyotsko obdobje – 1 x Cilj EU-27 Kyotsko obdobje – nacionalni cilji 1x Cilj EU-27 2% redistribucija za tiste DČ, ki so že dosegle cilj -20%”

  9. Kaj je EU-ETS ? EU zakonski okvir: DIREKTIVA 2009/29/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov • prvi in največji mednarodni sistem trgovanja z emisijami TGP • vključenih cca 11500 naprav iz EU-27, ki predstavljajo cca 50% emisij TGP • pomoč DČ pri doseganju ciljev iz Kjotskega protokola na način cenejšega zagotavljanja skladnosti. • načeloma upravljavcem naprav zagotavlja (naj)nižje stroške zmanjševanja emisij toplogrednih plinov

  10. Namen trgovanja • doseči okoljske cilje na cenovno najugodnejši način • ne omogoča zmanjšanja emisij • komplementarnost z okoljsko dajatvijo za CO2 • signal za investicije v nizko ogljične tehnologije

  11. Kdo je vključen po definiciji? • Vse zgorevalne naprave z nazivno toplotno močjo več kot 20MW • Proizvodnja in predelava železa in jekla • Proizvodnja cementa in apna • Proizvodnja papirja • Proizvodnja stekla • Proizvodnja opeke in keramičnih izdelkov • ter še nekateri ostali industrijski sektorji • od leta 2012 še letalski prevozniki, • od leta 2013 tudi proizvodnja aluminija, proizvodnja amoniaka)

  12. Kako deluje ? (zgled) Podeljeno z Državnim načrtom razdelitve emisijskih kuponov 2008-2012 (100t/leto) 200t Nakup ? Lastni ukrepi ? 180t 100t (za em.2009) 100t (za em. 2010) 130t 120t 50t 100t za em. 2008 100t 80t 80t 50t 1. Podelitev kuponov in 1.stanje na trgovalnem računu 2. Podelitev in stanje na trgovalnem računu (dne 28.2.2009) Dejanske emisije za leto 2008 (obveznost izdelave poročila do 31.3.2009) Novo stanje na trgovalnem računu po predaji emisijskih kuponov 30.4.2009 3. Podelitev in stanje na trgovalnem računu (dne 28.2.2010) Dejanske emisije 2008 (obveznost izdelave poročila do 31.3.2010) Novo stanje na trgovalnem računu po predaji emisijskih kuponov 30.4.2010 2008 2009 2010

  13. cca -32MtCO2/leto

  14. KDO? Industrija: Leta 2013 – 80% brezplačnih pravic Leta 2020 – 30% brezplačnih pravic Leta 2027 – 0% brezplačnih pravic Sektorji, ki so izpostavljeni “premiku emisij” – 100% brezplačnih pravic Proizvodnja električne energije: 0% brezplačnih pravic (razen ob izpolnjevanju dodatnih pogojev izjem iz člena 10c RS ni med izjemami)) Letalstvo: Leta 2012 – 85% brezplačnih pravic KAKO? Skladno z 2011/278/EU (Benchmarking, 10% najbolj učinkovitih naprav v EU-27) OBVEZNOST RS? Seznam naprav in pripadajočih količin kuponov do 30.9.2011 podlati EK SKLEP KOMISIJE 2011/278/EUo določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije

  15. KDO? • proizvajalci električne energije: celotna količina • industrija in letalstvo: manjkajoča količina • KOLIKO? • EU:120Mio kuponov – zgodnja dražba (2012), sicer cca 1000Mio kuponov/leto • RS: 0,52Mio kuponov – zgodnja dražba (2012), sicer cca 5Mio kuponov/leto • KAJ ? • Finančni produkti : 2 dnevni SPOT ali 5 dnevni FEATURES • KAKO? • Skupni dražbeni sistem (EU-24), DČ dražbeni sistemi (UK, DE, PL); JPA • Uradni dražitelj RS = SID Banka • NADZOR? • Skupni nadzornih vseh dražbenih sistemov; JPA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1031/2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov

  16. V RS … • Dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov ima 51 naprav (stanje na dan 1.5.2013) • struktura naprav • cca 96% proizvodnje električne energije in toplote • cca 67% emisij iz industrije in industrijskih procesov • po letu 2013 še vključitev emisij iz podjetja TALUM d.d. (cca.146.000 tCO2 eq.)

  17. OVE EU-ETS CO2 & vozila CCS SLO TGP emisije EU-ETS Segment (8,7MtCO2e) Non EU-ETS Segment (11.7MtCO2e) Skupne emisije TGP v 2020 -6% glede na leto 2005 EU-27=-20% in RS-OVE 25% 55,2% 42,8% to 44,8% eu2008.si

  18. Trgovanje • trg v nastajanju • prvi in največji mednarodni sistem trgovanja z emisijami TGP • vključenih cca 11500 naprav iz EU-27, ki predstavljajo cca 50% emisij TGP EU-27

  19. Kaj je naloga upravljalcev naprav, ki so vključena v shemo trgovanja ? • nobena naprava, ki izvaja aktivnosti, ki povzročajo emisije TGP po 1.1.2005 ne more obratovati, če nima dovoljenja za izpuščanje TGP • monitoring emisij TGP, • preverjeno poročilo o emisijah TGP • enkrat letno (do 31.3. t.l.) predati Vladi države članice (v kateri se naprava nahaja) količino emisijskih kuponov, ki je skladna z dejanskimi preverjenimi emisijami v preteklem letu

  20. Pravica do emisije CO2 = nova valuta • Nov instrument varstva okolja in trga kapitala • Pravica do emisije CO2 = emisijski kupon • Pravica do emisije CO2 ima tržno ceno • ŠE Ni finančni instrument, le kot izvedeni finančni instrument • Blago ali storitev? • z emisijskimi kuponi lahko trguje vsaka pravna ali fizična oseba

  21. Emisijski kupon • ni finančni instrument • skupna denominacija : t CO2 • zgolj elektronska oblika • prosta prenosljivost • trgujejo lahko vse fizične in pravne osebe • oznaka: poreklo, obdobje veljavnosti, leto izdaje

  22. Kako trg deluje? • Izvorno neorganiziran, svoboden trg • Bilateralni dogovori kupcev in prodajalcev • Transakcije spremlja register emisijskih kuponov (v RS pooblaščena ARSO) • Vstop borz za prodajo električne energije (EEX, BlueNext) • Po letu 2013 organiziran trg, podoben trgu vrednostnih papirjev

  23. Značilnost 1. obdobja 2005-2007 • t.i.“training period”,ker obdobje 2005-2007 ni Kjotsko obdobje • osnovni namen: pridobivanje relevantnih podatkov o napravah za obdobje 2008-2012 (Kjostko obdobje) • “Overallocation”: DČ so brezplačno podelile bistveno več kuponov, kot jih je bilo potrebnih za izpolnitev obveznosti upravljavcev • EK ni imela vzvodov za preprečitev prevelike alokacije • neprenosljivost kuponov (EUA) iz 1. v 2. obdobje • Rezultati: • vzpostavitev EU platform za trgovanje z emisijami • cena EUA je po 1.5.2006 strmoglavila iz 25€/tCO2 na manj kot 0.01€ • konec leta 2007 • “windfall profits”: predvsem v nekaterih DČ, kjer imajo oligopole na trgu električne energije, so proizvajalci električne energije porabnikom zaračunavali oportunitetne stroške zaradi emisije CO2 • neenakopraven položaj med upravljavci naprav znotraj EU-27

  24. Značilnost 2. obdobja 2008-2012 smernice EK za pripravo alokacijskih načrtov, ki morajo omogočati doseganje kjotskih ciljev in ne smejo biti večje od alokacije za obdobje 2005-2007. EK in DČ so razpolagale z verificiranimi podatki o emisijah za obdobje 2005-2007. EK je zavrnila vse alokacijske načrte DČ, katerih rezultat bi lahko bil prevelika alokacija emisijskih kuponov SI in UK sta bili en redkih DČ, ki jim je EK potrdila državni načrt ob prvi predložitvi možnost koriščenja enot iz CDM in JI projektov prenosljivost EUA iz 2. v 3. obdobje vključitev letalstva z letom 2012 (revizija EU-ETS) _____________ Rezultati: zaradi zavrnitve (omejevanja brezplačnih emisijskih kuponov) alokacijskih načrtov so posamezne DČ tožile EK. cena EUA se pred gospodarsko krizo vrne na nivo okoli 25€/tCO2 (trenutno okoli 12€/tCO2). “windfall profits” so nekoliko manjši (kuponi so za upravljavce še vedno brezplačni) pojav “missing traderjev” tudi na področju trgovanja z emisijskimi kuponi investitorji so eksterne stroške CO2 pričeli vključevati v svoje razvojne načrte. še vedno neenakopraven položaj med upravljavci naprav znotraj EU-27

  25. Po letu 2013 CILJ: uvesti enotna merila za celotno EU-27, odpraviti neupravičene dobičke, zagotoviti dolgoročno predvidljivost GLAVNE ZNAČILNOSTI: • širitev obsega emisij zajetih v shemo: novi sektorji (aluminij, kemijska industrija, CCS) • skupna količina razpoložljivih kuponov se vsako leto zmanjša za 32MtCO2/leto (1,74%) • ni več državnih alokacijskih načrtov, formira se ena skupna količina kuponov t.i. “EU cap” • prodaja emisijskih kuponov na dražbi kot pravilo • proizvodnja električne energije bo vse potrebne količine kuponov kupovala na avkcijah (eliminacija “windfall profits”) razen izjem (Polska, Latvija,..) • industrija: brezplačna količina kuponov se bo zmanjševala iz 80% v letu 2013 na 30% v letu 2020 in 0% v letu 2027 • brezplačne količine bodo izračunane na podlagi benchmarkov (referenčne vrednosti) • benchmarki bodo predstavljali 10% najučinkovitejših naprav v EU-ETS • uvaja se sektorje, ki so izpostavljeni “uhajanju ogljika” (100% brezplačnih emisijskih kuponov) • harmonizacija preverjanja emisij TGP iz naprav • možnost izključitev naprav ki emitirajo manj kot 25.000 tCO2/leto

  26. Zmanjšanje emisij v neETS sektorju • Emisije leta 2013: ne smejo biti višje od povprečnih emisij v obdobju 2008-2010 • Vsaka država mora po letu 2013 linearno slediti ciljem tako, da leta 2020 ne bo presegla svojih obveznosti.

  27. eu2008.si Vir:EC

  28. Zmanjšanje emisij v neETS sektorju • Emisije iz prometa, • Emisije iz odlaganja odpadkov, • Emisije ind. in storitvene dejavnosti, ki ni vključena v shemo trgovanja • Emisije iz kmetijstva • Za RS: 4% do 2020 KAKO ? OPTGP 2013-2020

  29. POVEČANJE DELEŽA OVE Cilj RS: 25 % delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije in 10 % obnovljivih virov energije v prometu do leta 2020, kar po trenutnih predvidevanjih pomeni podvojitev proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije, glede na izhodiščno leto 2005 Oblikovanje ciljev/obveznosti za 2030 se je na ravni EU pravkar začelo; določeni naj bi bili v začetku 2015.

  30. POVEČANJE DELEŽA OVE Vir: AN OVE (2010).

  31. Delež OVE v proizvodnji električne energije v tem 71% HE v tem 80% HE 2030 v tem 92% HE 2020 2011 Vir: Osnutek NEP

  32. KAŽIPOT 2050 – ZAKAJ?

  33. KONKURENČNOST NIZKOOGLJIČNEGA GOSPODASRSKEGA RAZVOJA • Odgovor političnim zavezam in znanstvenim izsledkom • Stroškovno učinkovit način, da EU gospodarstvo postane: • Prijazno do okolja • Manjša poraba energije • Inovacije, R&D čistih tehnologij omogočijo spodbudo konkurenčnosti EU gospodarstva

  34. KONKURENČNOST NIZKOOGLJIČNEGA GOSPODARSKEGA RAZVOJA • Povečanje energetske učinkovitosti ključno • Povečanje deleža OVE: • 45% danes, • okoli 60% do 2020 in • skora 100% do 2050 • Zmanjšanje emisij iz prometa za več kot 60% glede na leto 1990

  35. PODNEBNO ENERGETSKA POLITIKA EU • Je drveč vlak • Do konca letošnjega leta predstavljen PEP 2030 • Smer gospodarskega razvoja ? • Smer konkurenčnosti gospodarstva EU?

  36. Hvala za pozornost nives.nared@gov.si

More Related