ZGODOVINA EU IN INTEGRACIJSKE IDEJE EVROPSKO PRAVO KONKURENČNO PRAVO

1. Akademija za multimedije Zakonodaja s področja multimedijevŠolsko leto 2005/2006 Tretje predavanje EVROPSKA UNIJA IN PRAVO ZGODOVINA EU IN INTEGRACIJSKE IDEJE EVROPSKO PRAVO KONKURENČNO PRAVO SOCIALNA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE PROST PRETOK STORITEV

2. ZGODOVINA EU IN INTEGRACIJSKE IDEJE – I. • CHUCHILLOV GOVOR V ZURICHU 19.09.1946- “UNITED STATES OF EUROPE” • BRUSELJSKA POGODBA 1948 – USTANOVITEV NATO- ZAHODNOEVROPSKA UNIJA 1954 • EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO ( PARIS 1950)- PARTNERSTVO • BENELUKS PREDLAGA OSTALIM TREM V ES ZA PREMOG IN JEKLO VZPOSTAVITEV SKUPNEGA TRGA, TRANSPORTA IN RAZVOJ KLASIČNE TER ATOMSKE ENERGIJE • RIMSKA POGODBA ( 1957) O USTANOVITVI EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI IN EVROPSKE SKUPNOSTI ZA JEDERSKO ENERGIJO ( RIMSKA POGODBA NI ČASOVNO OMEJENA ) • SKUPNI TRG KOT CILJ ZDRUŽEVANJA ( SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA ) • ŠIRITVE EU : VELIKA BRITANIJA, IRSKA, NORVEŠKA IN DANSKA ( 1973 ) • SPOJITVENA POGODBA ( MERGER TREATY ) – 1965 • OSNOVANJE EVROPSKEGA SVETA - 1974 • NEPOSREDNE VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT ( 1976 ) • DECLARATION ON FUNDAMENTAL RIGHTS ( 1979 ) • NOVE ŠIRITVE EU : GRČIJA ( 1981 ), PORTUGALSKA IN ŠPANIJA ( 1986)

3. ZGODOVINA EU IN INTEGRACIJSKE IDEJE – II. • ENOTNI EVROPSKI AKT ( 1987 )- KREPITEV MOČI SVETA EVROPE, UVEDBA DOLOČB O EKONOMSKI IN SOCIALNI POVEZANOSTI IN POVEČANJE VLOGE EVROPSKEGA PARLAMENTA V ZAKONODAJNEM POSTOPKU • PRVIČ SE OPREDELI, DA NOTRANJI TRG OMOGOČAJO UKREPI PREDVIDENI V 300 HARMONIZACIJSKIH PREDPISIH • POGODBA O EVROPSKI UNIJI ( 1993 ) PRVIČ SE OPREDELIJO TRIJE EVROPSKI STEBRI IN SICER : EVROPSKO PRAVO, ZUNANJA IN VARNOSTNA POLITIKA, SODELOVANJE NA PODROČJU PRAVOSODJA IN NOTRANJIH ZADEV • PRAV TAKO SE PRVIČ PREDVIDI ODPRAVA OVIR ZA : - PROST PRETOK BLAGA, - PROST PRETOK OSEB, - PROST PRETOK STORITEV, - PROST PRETOK KAPITALA, - SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA, - VARSTVO KONKURENCE, - KMETIJSKA IN RIBIŠKA POLITIKA, - TRANSPORTNA POLITIKA

4. ZGODOVINA EU IN INTEGRACIJSKE IDEJE – III. V OKVIRU PRVEGA STEBRA – EU PRAVA SE JE OPREDELILO TUDI : • POJEM DRŽAVLJANSTVA UNIJE, KI OBSEGA PRAVICO VSAKEGA DRŽAVLJANA EU DO PROSTEGA BIVANJA IN GIBANJA NA CELOTNEM OZEMLJU UNIJE ; VOLILNO PRAVICO; EVOLUCIJSKO DOLOČBO O DRŽAVLJANSKIH PRAVICAH • POLEG SVETA, KOMISIJE, PARLAMENTA IN SODIŠČA ES SE IZENAČI STATUS RAČUNSKEGA SODIŠČA • PRAVNO VARSTVO PRED SODIŠČEM ES • POLEG EVROPSKEGA USMERJEVALNEGA IN GARANCIJSKEGA SKLADA ZA KMETIJSTVO, SOCIALNEGA SKLADA IN REGIONALNEGA SKLADA, SE USTANOVIJO NOVI KOHEZIJSKI SKLADI • PONOVNO SE OPREDELI RAZVOJ MONETARNE UNIJE S CILJEM SPREJETJA ENOTNE VALUTE V OKVIRU DRUGEGA STEBRA JE NOVA ORAZDELITEV VLOG MED EVROPSKI SVET IN SVET ZUNANJIH IN OBRAMBNIH MINISTROV V OKVIRU TRETJEGA STEBRA JE PREDVIDENA REALIZACIJA SCHENGENSKEGA SPORAZUMA ( 1985 ), SKUPNO DELOVANJE PRI POLITIKI AZILA IN IMIGRACIJE V DRŽAVAH ČLANICAH TER PRAVOSODNO SODELOVANJE V CIVILNIH IN KAZENSKIH ZADEVAH

5. ZGODOVINA EU IN INTEGRACIJSKE IDEJE – IV. AMSTERDAMSKA POGODBA ( 1. MAJ 1999 ) SPREMINJA VSE DOSEDANJE POGODBE TAKO O EVROPSKIH SKUPNOSTIH KOT S TEMI POVEZANE AKTE IN USTVARJA PROSTOR ZA EVROPSKO USTAVO TER DOPOLNJUJE VSE TRI STEBRE : • PRVI STEBER - GLDE ZAPOSLOVANJA, JAVNEGA ZDRAVSTVA, VARSTVA POTROŠNIKOV • DRUGI STEBER - DRŽAVA ČLANICA SE MORA VZDRŽATI KAKRŠNEGA KOLI DEJANJA ALI DELOVANJA, KI BI NASPROTOVALO DELOVANJU UNIJE • TRETJI STEBER - OPREDELJUJE POLICIJSKO SODELOVANJE, PRAVOSODNO SODELOVANJE PROTI TERORIZMU, TIHOTAPLJENJU DROG, OROŽJU IN LJUDI, KD PROTI OTROKOM, KORUPCIJI, PREVARAM.

6. EVROPSKO PRAVO – I. • POJEM EVROPSKEGA PRAVA, PRIMARNI ( POGODBA O USTANOVITVI EVROPSKE SKUPNOSTI ZA PREMOG IN JEKLO, ... ) IN SEKUNDARNI PRAVNI VIRI • NAČELO NEPOSREDNEGA UČINKA • UREDBE - SPLOŠNO UPORABNI, V CELOTI ZAVEZUJOČI IN NEPOSREDNO UPORABLJIVI PRAVNI AKTI V VSEH DRŽAVAH ČLANICAH • DIREKTIVE ZAVEZUJE LE KAR ZADEVA REZULTAT, KI GA JE TREBA DOSEČI, NACIONALNI ZAKONODAJI PA JE PREPUŠČENA IZBIRA OBLIKE IN METODE ZA DOSEGO TEGA REZULTATA ( TO POMENI, DA POSTANEJO DEL PRAVNEGA REDA DRŽAVE ŠELE S PREDPISOM, KI GA SPREJMEJO ORGANI DRŽAVE ČLANICE ) • ODLOČBE - INDIVIDUALNI PRAVNI AKT NASLOVLJEN NA POSAMEZNE SUBJEKTE • PRIPOROČILA IN MNENJA

7. EVROPSKO PRAVO – II. • NAČELO PRIMARNOSTI - DOKTRINA SIMMENTHAL ( SODBA 1978, V TEJ ZADEVI DOLOČA POSEBNO VLOGO NACIONALNIM SODIŠČEM, KI MORAJO SKRBETI ZA IZVAJANJE NAČELA PRIMARNOSTI TER ZLASTI VAROVATI PRAVICE POSAMEZNIKOV . DOLŽNOST NACIONALNEGA SODNIKA JE, DA NE SME UPORABITI NORME NACIONALNEGA PRAVA, KI JE V NASPROTJU S PRAVOM SKUPNOSTI. - TEMELJI ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI DRŽAVE ZA ŠKODO POSAMEZNIKU JE V TEM, DA JE NEKI ZAKONODAJNI ALI UPRAVNI AKT V NASPROTJU S PRAVOM SKUPNOSTI. ODŠKODNINSKI ZAHTEVEK IMA TOREJ TRI ELEMENTE: 1. OBSTOJ DOLOČBE EU PRAVA, KI PODELI PRAVICE 2. KRŠITEV PRAVA MORA BITI ZADOSTNO KVALIFICIRANA 3. MED KRŠITVIJO IN ŠKODO MORA OBSTAJATI VZROČNA ZVEZA • SISTEM VARSTVA PRAVIC V ES : NIČNOSTNA TOŽBA, TOŽBA ZARADI NEDELOVANJA, TOŽBA ZARADI NEIZPOLNJEVANJA OBVEZNOSTI, ODŠKODNINSKE TOŽBE IN DRUGI INSTRUMENTI • POGODBA IZ NICE DOLOČA, DA JE SODIŠČE NA PRVI STOPNJI PRISTOJNO ZA ODLOČANJE V VSEH DIREKTNIH TOŽBAH, ZA VSE OSTALO PA DRUGOSTOPENJSKO SODIŠČE.

8. EVROPSKO PRAVO III. • PREDHODNI POSTOPEK JE PROCESNA PREDPOSTAVKA ZA DOPUSTNOST TOŽBE • TOŽBA ZARADI NEDELOVANJA JE PREDVIDEN UKREP ZOPER MOLK INSTITUCIJE, KI PO SEBI PREDSTAVLJA NEZAKONITO IN PROTIPRAVNO RAVNANJE ZOPER KATEREGA MORA BITI PODANO PRAVNO VARSTVO • RAZMERJE MED PRAVOM SKUPNOSTI IN NACIONALNIM PRAVOM • PRIMER - SIMMENTHAL SPA ( 1978 ) - SODIŠČE JE ODLOČILO, DA PRAVILA PRAVA EU POPOLNOMA UČINKUJEJO NA ENAK NAČIN V VSEH DRŽAVAH ČLANICAH, ZA TO TUDI SODNIK NE SME UPORABITI DOLOČB NACIONALNEGA PRAVA, KI NASPROTUJEJO PRAVILOM SKUPNOSTI • PRIMER – VAN DUYN ( 1974 ) – SODIŠČE JE ODLOČILO, DA NIZOZEMSKA DRŽAVLJANKA, KI SE JE ŽELELA ZAPOSLITI V SCIENTOLOŠKI CERKVI LAHKO S SKLICEVANJEM NA EU DIREKTIVO IZPODBIJA ZAVRNITEV PROŠNJE ZA VSTOP V VELIKO BRITANIJO ( ŠLO JE ZA DIREKTIVO SVETA ES 64/221, KI ZADEVA KOORDINACIJO PRI UKREPIH GLEDE GIBANJA IN BIVANJA TUJIH DRŽAVLJANOV

9. KONKURENČNO PRAVO - I. - PRAVILA KONKURENCE SO NAMENJENA TAKO ZAGOTAVLJANJU NEMOTENE KONKURENCE KOT TUDI UVELJAVLJANJU SKUPNEGA TRŽIČŠA TER PREPREČEVANJU DISKRIMINACIJE NA TEMELJU NACIONALNOSTI • TERITORIALNI OKVIR UPORABE KONKURENČNIH PRAVIL ( POSEBEN POLOŽAJ ŠVICE, ISLANDIJE, TURČIJE IN KANADE ) • PRAVILA KONKURENCE KOT BISTVENI INSTITUT OBRAVNAVAJO PODJETJE ( KOT PODJETJE SE LAHKO ŠTEJE TUDI VLADNA AGENCIJA ALI ORGANIZACIJA, KI JE KOT TAKA TUDI REGISTRIRANA ) • VPRAŠANJE EKONOMSKE CELOTE ZAJEMA TUDI RAZMERJE MED DRUŽBO MATERJO IN DRUŽBO HČERO, KI SE DELI NA SPORAZUME IN USKLAJENA RAVNANJA TAKO NA HORIZONTALNI RAVNI KOT NA VERTIKALNI RAVNI. POGODBA MED DRUŽBO MATERJO IN HČERKO LAHKO POMENI ZLORABO OBVLADUJOČEGA POLOŽAJA PO 82. ČLENU PES • ORGANI EU NISO OMEJENI Z ROKOM V KATEREM MORAJO ZAČETI POSTOPEK ZA PROTIKONKURENČNA DEJANJA • DOLOČBE PES : * 12.ČLEN PREPOVEDUJE DISKRIMINACIJO NA TEMELJU DRŽAVNE PRIPADNOSTI OSEBE * 25.,28.,29. ČLEN

10. KONKURENČNO PRAVO – II. DOLOČBE PES : 12. ČLEN - PREPOVEDUJE DISKRIMINACIJO NA TEMELJU DRŽAVNE PRIPADNOSTI OSEBE 25.,28.,29. ČLEN – POSTAVLJA PRAVILA O PROSTEM PRETOKU BLAGA 31.,86. ČLEN - VLOGA DRŽAVE PRI UREJANJU KONKURENCE 90. ČLEN – PREPOVEDUJE NOTRANJE DAVKE NA UVOŽENO BLAGO, KI PRESEGAJO DAVŠČINE NA PODOBNO DOMAČE BLAGO 96. ČLEN – POOBLAŠČA KOMISIJO ZA DELOVANJE , ČE ZASLEDI RAZLIKO MED DOLOČBAMI V DRŽAVAH, KI IZKRIVLJAJO KONKURENCO NA SKUPNEM TRGU 81. ČLEN – JE OSREDNJA DOLOČBA KONKURENČNEGA PRAVA EU IN PREPOVEDUJE PROTIKONKURENČNE SPORAZUME, SKLEPE ZDRUŽENIH PODJETIJ IN USKLAJENA RAVNANJA – GENERALNA KLAVZULA OPREDELJUJE PRAVILA, KI VELJAJO ZA PODJETJA KOT SO NPR.: SKLEPI ZDRUŽENIH PODJETIJ ( NPR. ZDRUŽENJA ZA DISTRIBUCIJO BUTAN PLINA ) KOT TUDI USKLAJENEGA RAVNANJA PODJETIJ. PODJETJA SO UDELEŽENA V USKLAJENEM DELOVANJU, ČE PRILAGODIJO DELOVANJE KOT POSLEDICO DLOČITVE, KI NI BILA SPREJETA V IZOLACIJI, TEMVEČ V SODLEOVANJU, KO ENO PODJETJE PRILAGODI DELOVANJE DRUGIM. 82 .ČLEN - PREPOVEDUJE ZLORABO OBVLADUJOČEGA POLOŽAJA NA SKUPNEM TRGU ALI NA NJEGOVEM ZNATNEM DELU, V KOLIKOR VPLIVA NA TRGOVINO MED DRŽAVAMI ČLANICAMI

11. KONKURENČNO PRAVO III. • DIREKTIVE S PODROČJA VARSTVA POTROŠNIKOV, TELEKOMUNIKACIJ IN TELEVIZIJE • DIREKTIVE S PODROČJA GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB ( NPR.: TELEKOMUNIKACIJE- DIREKTIVA 96/19 IN 97/51 UVELJAVLJATA KONKURENCO NA TRGU TELEKOMUNIKACIJ ) • UREDBA SVETA 17/62- OPREDELJUJE SPORAZUME, KI LAHKO PRIDOBIJO NEGATIVNO OCENO OZIROMA KRITERIJE ZA TAKŠNE SPORAZUME • UREDBA SVETA 4064/89 O NADZORU KONCENTRACIJ OPREDELJUJE POSTOPKE IN UKREPE V ZVEZI S KONCENTRACIJAMI • DRŽAVNE POMOČI SO OPREDELJENE V 87.- 89. ČLENU IN POMENIJO KRŠITEV PRAVIL ENOTNEGA TRGA IN SISTEMA NEIZKRIVLJENE KONKURENCE, S TEM V ZVEZI JE V 88. IN 89. ČLENU PREDVIDEN NADZOR NAD RAZLIČNIMI OBLIKAMI POMOČI • KONKURENCA OBRAVNAVA TUDI IZVAJANJE PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE ( 30. IN 295. ČLEN IN PRI TEM POSEBEJ OBRAVNAVA PROBLEME POVEZANE Z UVOZOM BLAGA, KI GA DA PRVIČ V PROMET PRIDOBITELJ LICENCE, PRIKRITIM OMEJEVANJEM V ZVEZI S PATENTI, PROBLEMOM PREPAKIRANJA PRI BLAGOVNIH ZNAMKAH , IZVAJANJA AVTORSKIH PRAVIC GLEDE NOSILCEV ZVOKA, TELEVIZIJSKIH PRAVIC, ITD. • VARSTVO POTROŠNIKOV JE TAKO V KONTEKSTU 153. ČLENA, KOT TUDI DRUGIH DOLOČB, NPR.: O PROSTEM PROMETU BLAGA ( ODSTRANITEV DAJATEV, KVOT, ...)

12. SOCIALNA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE – I. • DIREKTIVA 96/71/EC UREJA POGOJE ZA ZAGOTAVLJANJE STORITEV - NAMESTITEV DELAVCEV NA DELO, NA OBMOČJE DRUGE DRŽAVE ČLANICE ( DOLOČA NPR.: MAKSIMUM DELOVNEGA ČASA, NAJKRAJŠI LETNI DOPUST, NAJNIŽJE PLAČE, ZDRAVJE IN VARSTVO PRI DELU,... • DIREKTIVA 91/533 SE UPORABLJA ZA VSAKEGA DELAVCA, KI IMA POGODBO ALI JE V DELOVNEM RAZMERJU V SKLADU S PRAVOM DRŽAVE ČLANICE ( DOLOČA SE OBLIKA SKLENITVE POGODBE IN MINIMALNE ELEMENTE POGODBE O ZAPOSLITVI ) • DIREKTIVA 1999/70 OPREDELJUJE PRAVICE ZAPOSLENIH ZA DOLOČEN ČAS • DIREKTIVA 97/81 OPREDELJUJE SPORAZUM O KRAJŠEM DELOVNEM ČASU (PREDVSEM OBVEZNOSTI DELODAJALCEV ) • DIREKTIVA 75/129 UREJUJE POJEM KOLEKTIVNEGA ODPUŠČANJA DELAVCEV IN KRITERIJE KDAJ SE LE TA LAHKO UPORABLJA • DIREKTIVA 77/187 SE NANAŠA NA VARSTVO PRAVIC ZAPOSLENIH V PRIMERU PRENOSA PODJETIJ ALI DELOV PODJETIJ • DIREKTIVA 80/987 IZRECNO UREJA TERJATVE DELAVCEV DO DELODAJALCA, KI JE PLAČILNO NESPOSOBEN • DIREKTIVA SVETA Z DNE 29. MAJA 1990 - OPREDELJUJE PRIKAZOVALNE ZASLONE IN DELOVNA MESTA Z ZASLONOM TER NALAGA DELODAJALCU OBVEZEN ZDRAVSTVEN PREGLED OČI DELAVCEV, SEZNANITEV ZAPOSLENIH TER MINIMALNE ZAHTEVE GLEDE TOVRSTNE OPREME

13. PROST PRETOK STORITEV – I. • PROST PRETOK STORITEV OBSEGA PRAVICO DO USTANAVLJANJA IN OPRAVLJANJA STORITEV TER FINANČNE STORITVE • PRAVICA DO USTANAVLJANJA POMENI PRAVICO, DA SE ZA NEDOLOČENO ČASOVNO OBDOBJE OPRAVLJA EKONOMSKA DEJAVNOST NA OZEMLJU DRUGE DRŽAVE ČLANICE ( POD ENAKIMI POGOJI, KOT VELJA ZA NJIHOVE DRŽAVLJANE ) • USTANAVLJANJE PRAVNIH OSEB POD ENAKIM TRETMAJEM NA TERITORIJU VSEH DRŽAV ČLANIC • PRAVICA DO OPRAVLJANJA STORITEV JE OPREDELJENA V 49. ČLENU IN ZAGOTAVLJA POSAMEZNIKU PRAVICO, DA LAHKO OPRAVLJA SVOJO EKONOMSKO DEJAVNOST TUDI NA OZEMLJU DRUGE DRŽAVE ČLANICE, VENDAR LE ZA DOLOČENO ČASOVNO OBDOBJE • STORITVE SO DEJAVNOSTI Z INDUSTRIJSKIM KARAKTERJEM, DEJAVNOSTI Z GOSPODARSKIM KARAKTERJEM, OBRTNIŠKE STORITVE IN POKLICNE STORITVE. SODIŠČE ES JE V PRIMERU LUISI UND CARBONE ODLOČILO, DA SE PRAVICA DO PROSTEGA OPRAVLJANJA STORITEV NE NANAŠA SAMO NA IZVAJALCE AMPAK TUDI NA PREJEMNIKE • PROST PREKOT OSEB JE PREDPOGOJ ZA PROST PRETOK STORITEV

14. PROST PRETOK STORITEV – II. • DIREKTIVA 89/48 - SISTEM PRIZNAVANJA DIPLOM • DIREKTIVA 92/51- SISTEM ZA PRIZNAVANJE STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI • DIREKTIVA 1999/42 - MEDSEBOJNO PRIZNAVANJE KVALIFIKACIJ • FINANČNE STORITVE SO UREJENE Z DIREKTIVAMI ZA PODROČJE BANČNIŠTVA, DIREKTIVAMI ZA PODROČJE TRGA VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN SKLADOV TER DIREKTIVAMI NA PODROČJU ZAVAROVALNIŠTVA.